ZGORNJE JEZERSKO – Odpravljanje posledic močnega vetra, ki je Slovenijo zajel v ponedeljek, se je nadaljevalo tudi na Jezerskem. Cesta do ene najmanjših slovenskih občin, ki je bila od ponedeljkovega popoldneva neprevozna, je bila včeraj znova odprta, ob njej pa je bilo še vedno mnogo podrtih dreves. Poleg delavcev cestnega podjetja so bili na terenu tudi ekipe Elektra Gorenjska in številni gasilci, gorski reševalci, pripadniki civilne zaščite, gozdarji.
Med tistimi, ki so ta teden preživeli na terenu, je bil tudi poveljnik kranjskih poklicnih gasilcev Andraž Šifrer. Včeraj dopoldne, medtem ko je njegova ekipa ob pomoči avtolestve urejala eno od približno 70 poškodovanih streh, je povedal: »V ponedeljek smo se na Jezersko odpravili štirje poklicni gasilci iz Kranja, na terenu so bili tudi naši prostovoljni kolegi iz Preddvora in seveda prostovoljni gasilci z Jezerskega. Na cesti so se pred nami in za nami začela podirati drevesa, tako da smo ostali ujeti. Noč smo s pomočjo domačinov, ki živijo na tem cestnem odseku, preživeli na suhem in toplem. V torek smo nadaljevali delo. Danes je torej že tretji dan, odkar smo na terenu tu na Jezerskem.«
Približno takšni, delovni od jutra do večera, so bili tudi dnevi Denisa Duriča. Mladi prostovoljni gasilec in gorski reševalec, ki je doma na Jezerskem, je povzel: »Gorski reševalci v teh dneh pomagamo pri delih na višini in tam, kjer je za delo potrebno poznavanje vrvne tehnike. Na terenu smo od jutra pa vse do noči ali, bolje rečeno, do polnoči.«
Smreke na streho
»Takšnega vetra na Jezerskem ni bilo še nikoli. V nedeljo je začelo pihati, a ni bilo čisto nič posebnega. Nato pa se je veter začel krepiti in v ponedeljek so bili sunki že izjemno močni,« je pojasnil Drejc Karničar. Tudi na domačiji, ki jo v turistične vode zadnjih nekaj let odločno usmerja z ženo Polono, je veter povzročil mnogo škode: porušil je ograje, poškodoval strehe nekaterih objektov.
V spremstvu gorskih reševalcev nam je včeraj dopoldne uspelo priti tudi na prelaz Jezerski vrh (1218 metrov). Cesta do tja je bila zasnežena, smreke, ki so ob močnih sunkih ponedeljkovega vetra zletele na cesto, so bile le delno odstranjene. Tik ob nekdanjem mejnem prehodu je, že na avstrijski strani, hiška z gostiščem, v kateri živi Irgmard Simon. Povedala je: »Deset let sem že tu, pa še nikdar ni pihalo niti približno tako močno kot v začetku tega tedna. Smo brez elektrike, a nič hudega – grejemo se na drva.«
Tudi ona je zaskrbljeno pogledovala proti zasneženi in ovinkasti cesti, prek katere je veter tudi na avstrijski strani nagnil mnogo smrek. Ravno tedaj sta se, z avstrijske smeri, pripeljali dve vozili. V enem je bil Gerald Lesnik, ki vsemu divjanju narave navkljub ni izgubil optimizma. »Malo sem se pripeljal med ljudi,« je pozdravil. Že hip zatem se je zresnil: »Z naše kmetije ne moremo nikamor. Zdajle smo si za silo utrli pot do Jezerskega vrha, do Bele ali do Železne Kaplje ne moremo priti. Do naše kmetije se ni uspelo z avstrijske strani prebiti še nikomur, saj se je na ceste zrušilo drevje, odneslo je celotne cestne odseke.«
O tem, da takšnega vetra v teh krajih še ni bilo, so se strinjali na obeh straneh Jezerskega vrha. »V ponedeljek zaradi drevja, ki je zaprlo cesto, nismo mogli domov, zato smo noč preživeli pri sorodnikih v dolini,« je silovito divjanje vetra na Jezerskem opisal Dušan Šemrov in se zahvalil čisto vsem, ki te dni pomagajo prebivalcem najbolj prizadetih območij.
Le dobrih sto metrov proč, čisto na robu strnjenega naselja stanovanjskih hiš, smo govorili še z Lidijo Nahtigal. V ponedeljek popoldne je močan veter zrušil smreke, ki so stale tik za njeno hišo. Drevje je padlo na streho in jo močno poškodovalo. »A dom še vedno imam. Kar je uničeno, bomo popravili – če ne letos, pa prihodnje leto,« je strnila misli, ki so včeraj švigale po glavi mnogo domačinov na prizadetih območjih.
