NEOBIČAJNI PRIZOR

FOTO: Šok v dvorani največjega slovenskega kina

Objavljeno 30. oktober 2017 08.07 | Posodobljeno 30. oktober 2017 08.07 | Piše: S. N.

Film je na sporedu komaj teden dni, tisti večer pa se je v dvorani znašel en sam gledalec.

Simbolična fotografija.

Kino je vedno pravi kraj za zabavo, druženje s prijatelji in polnjenje baterij. Izbira je (skoraj) vedno velika in za vsak okus se najde kakšen film. Zadnja leta je vse več tudi slovenskih filmov, kar je izjemno pohvalno, le da jih očitno slovenski gledalci ne cenijo toliko kot tuje produkcije.

No, tako se nam je zazdelo ob fotografiji našega novinarja, ki se je v sredo zvečer odpravil v kino na ogled novega filma Jana Cvitkoviča Družinica. Ta govori o povprečni slovenski družini srednjega razreda, ki se ji zgodijo različne osebne tragedije. Čeprav je film v ljubljanskem Koloseju, ki je obenem tudi največji kino v državi, na sporedu šele od 19. oktobra, torej le en teden, je bila dvorana z izjemo našega sodelavca prazna.

Na Kolosej smo se obrnili z vprašanji, kaj storijo v primeru, da se v dvorani ne pojavi niti en gledalec in ali je predvajanje filma enemu gledalcu sploh smiselno in ekonomično.


Pojasnilo Koloseja (objavljamo ga v izvirniku)

»Film Družinica je bil v Koloseju na rednem sporedu en teden, in sicer od 19. 10. do vključno 25. 10., kar predstavlja en programski teden. Glede na rezultate celovečerca Družinica, smo film v novem tedenskem programu (26. 10. - 2. 11.) umaknili iz rednega sporeda, ohranili smo le eno zgodnejšo projekcijo, in sicer ob 14:00 za zamudnike, da damo filmu še zadnjo priložnost med počitnicami.

Kot še ednini kino center v slovenski lasti se v Koloseju zavedamo, da je zelo pomembno, da podpiramo slovensko kulturo in slovenske filmske ustvarjalce. Zato na program vključimo praktično vse slovenske filmske naslove, ki gredo v distribucijo, pa četudi nimajo prav velikega komercialnega potenciala. Dober primer je slovenski film Družinica režiserja Jana Cvitkoviča.«

Naša želja je, da bi slovenski kino centri in medijske hiše sodelovale skupaj in tako vsem slovenskim filmskim ustvarjalcem izkazale podporo, ki so je več kot zaslužijo. Napisan prispevek nas zelo žalosti, saj prikazuje ravno obratno -  da v Sloveniji ne premoremo podpore slovenskemu filmu

 





Deli s prijatelji