FOTO: Slovenca tudi letos papeževa vrtnarja

LJUBLJANA – Dr. Sabino Šegula in Petra Ribiča, priznana slovenska florista, sicer sodelavca Biotehniškega centra Naklo, je tudi ob letošnjih velikonočnih praznikih doletela prav posebna čast. V dneh pred veliko nočjo, največjim krščanskim praznikom, sta spet krasila baziliko sv. Petra v Vatikanu.

Ko sta prispela v Rim, nista vedela, kakšno delo ju čaka. »Že prvi dan najinega dela pri krašenju cerkve sva bila nekoliko presenečena,« je takoj po vrnitvi povedala Šegulova. »Spraševala sva se, kakšno bo cvetje. Naredili smo namreč le 80 metrov podlage z zelenjem. Tako kot vedno tudi tokrat nisva vedela, kaj naju čaka in iz katerega cvetja bomo ustvarili dekoracijo, ki je bila ob veliki noči na ogled svetovni javnosti.«

Ko so skupaj z vatikanskimi cvetličarji začeli delati, ju je čakalo – presenečenje. »Tokratne barve so bile v stilu pisanih pirhov,« nam razloži Sabina Šegula. »Končno so nam zaupali: pisano, kot je pisano življenje. In prav je tako. Pripravili smo bele in intenzivno rožnate vrtnice, rumeno kanadsko rozgo, bele in temno rožnate cvetke wax flower – žal slovenskega imena nimamo. Zaradi intenzivnih barv je bilo manj različnega cvetja. Odločili smo se za paralelno razporeditev cvetov, ki smo jih ponekod združili v skupine. Vrtnice, kraljice v teh dekoracijah, so bile povzdignjene nad drobnocvetnim barvitim polnilom. Talna dekoracija glavnega oltarja je bila tokrat drugačna. Pokončna, vendar na sredini nekoliko dvignjena. Prvi dan sva najino delo dobro opravila.«

Drugi dan sodelovanja dr. Sabine Šegula in Petra Ribiča pri okrasitvi bazilike sv. Petra je bil prav tako naporen kot prvi. »Lani se nama je z Danielo Kanu, italijansko floristko, uspelo domeniti, da bi za velikonočno dekoracijo uvedli več gibanja v aranžmaje na ograji pred kripto,« pravi floristka. »Pred glavnim oltarjem je namreč kamnita ograja, za katero so fantastične oljne lučke iz zlata. Tako bi s cvetjem sledili gibanju večnih lučk in bi naredili valovito cvetočo reko.«

Peter Ribič je dodal, da teh aranžmajev niso dokončali v vrtnariji, ampak so se že takoj zjutraj odpravili v baziliko: »Tam smo na kraju samem izdelovali dekoracije, poleg so bili vrtnarji, ki so skrbeli za čistočo, da zelenje ni ostalo na marmornatih tleh. Do kosila smo naredili zgornjo dekoracijo ograje in razporedili preostale kose dekoracij v celoto.«

Delo cvetličarjev, ki za veliko noč in božič sodelujejo pri krasitvi Petrove bazilike, mora biti natančno in usklajeno, lahko pa je tudi nevarno. »Popoldne smo vse temeljito pregledali, zamenjali cvetje, ki se je poškodovalo med prevozom, dodali, kjer je manjkalo,« pojasni Šegulova. »Ugotovili smo, da je središče talne dekoracije pred papeževim stolom nekoliko zamaknjeno, zato smo ga morali popraviti. To sploh ni tako preprosto. Grem na oltar, vzamem cvetje iz gobe in nato poslušam Petra, ki predstavlja moje oči, saj jaz ne vidim, kam moram cvetje znova zabosti, in se moram nagniti nad aranžma, pod menoj pa je tri metre globoko vhod v kripto. Ko je to opravljeno, smo dokončali še preprosto dekoracijo Marijine slike z belimi vrtnicami.«

Združili barvna nasprotja

Peter pravi, da je za njima veliko delo: »Vse je teklo gladko, umirjeno, čeprav je bilo tokrat spet drugače. Veselo življenje in barve, ki jih predstavljamo ljudje iz različnih krajev sveta, so bile navdih za izbiro tako močnih barv. Bela je vedno prisotna, pomembna je iz več vidikov. Kot simbolika predstavlja brezmadežnost, čistost in preprostost, je seveda v vatikanski zastavi in tudi s strokovnega vidika je najprimernejša barva dekoracij v cerkvah, saj je svetloba v njih šibka in tako belo cvetje bolj izstopa in je vidno.«

K temu Šegulova dodaja: »Rumeni solidago ali kanadska rozga s svojo intenzivno rumeno barvo je bil tokrat v močnem kontrastu z intenzivno temno rožnato barvo. Simbolično smo združili velika barvna nasprotja, za katera se mogoče ne bi hitro odločili, če bi izbirali cvetje. Tako smo v svetu cvetja dokazali, da se nasprotja lahko zlijejo v prečudovito cvetlično enotno sliko. Sporočilnost letošnje velikonočne krasitve je bila, da se nasprotja lahko dopolnjujejo.«

Odrekanje prineslo privilegij

Le nekaj ur pred začetkom praznika je delo končano. Sabina in Peter sta ponosna, da sta lahko sodelovala pri tem pomembnem poslanstvu. »Po končanem delu se sprehodiva po baziliki, ki je v svoji veličini mogočna,« pravi Sabina Šegula. »Samo delavci, ki skrbimo za pripravo ceremoniala, smo v njej. Najlepše zadovoljstvo je, ko nam mimoidoči čestitajo za dekoracijo, ko se skupaj z vatikanskimi vrtnarji fotografiramo in si želimo vesele praznike. Temu so sledili še objemi in lepe želje, nasmeh in ponovno povabilo. Vse je bilo, kot sva si želela, bilo je odgovorno in lepo delo, v katero sva vložila svojo energijo, dobre misli in prosti čas. Zadovoljna sva, da je velikonočna dekoracija, sedma po vrsti, znova uspela.«

Pred vrnitvijo je Sabina Šegula še povedala: »Ko sem razmišljala o najinih poteh, da nisva med prazniki z družinama, se mi je zadnje leto utrnila misel, ki je trkala na moja vrata že nekaj let. Pravzaprav nama je to odrekanje prineslo privilegij. V vatikanski vrtnariji imava tako dobre prijatelje, da je užitek deliti praznične dni z njimi. In nato imava ponovni praznik na velikonočni ponedeljek, velikonočni družinski zajtrk in veselje v družini.«