LJUBLJANA, ŠMIHEL POD NANOSOM – V sredo je bil potrjen nov primer vraničnega prisada, so sporočili iz Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Bolezen je bila ugotovljena pri poginuli kravi na območju območnega urada UVHVVR Postojna.
Takoj po potrditvi bolezni so bili na gospodarstvu uvedeni ukrepi za preprečevanje širjenja in izkoreninjenje bolezni (prepoved premikov, razkuževanje, cepljenje …). Ker gre za zoonozo, je bila o pojavu obveščena tudi zdravstvena služba.
»Opravljena je bila epizootiološka preiskava. Na podlagi podatkov je Državno središče za nadzor bolezni (DSNB) določilo novo območje vraničnega prisada (antraksov distrikt), na katerem bo treba v nadaljnjih 50 letih izvajati zaščitne ukrepe za preprečevanje pojava in širjenja bolezni. Med te ukrepe spada preventivno cepljenje dovzetnih živali, ki se pasejo na območju distrikta, ter živali, ki se krmijo s krmo, ki izvira iz distrikta. Novo določeno območje vraničnega prisada zajema območje naselja Šmihel pod Nanosom,« so zapisali v sporočilu medijem.
Kaj pa ljudje? Smo ogroženi?
Uprava na spletni strani piše, da je okužba pri človeku izredno redka: »Tveganje za pojav bolezni pri človeku predstavlja neposreden stik z okuženimi živalmi. Večinoma se pri ljudeh pojavi kožna oblika.«
»Antraks ali vranični prisad (črni prišč) je bolezen rastlinojedih živali, ki ga povzroča bacil antraksa. Ljudje se z bacilom antraksa okužijo izjemno redko, največkrat po izpostavljenosti oboleli živali oziroma tkivu obolele živali, kar je najobičajnejša pot prenosa,« pa navajajo na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Pljučna oblika antraksa je redka in se razvije pri približno petih odstotkih bolnikov. Bolezen poteka v dveh fazah. V obdobju prve faze se pojavi utrujenost, visoka vročina in kašelj. Po nekaj dneh se bolnikovo stanje poslabša, prične težko dihati, manjka mu zraka. Na rentgenski sliki je vidno zasenčenje pljuč. Pljučni antraks ima lahko tudi izjemno nagel potek – od pojava prvih težav do smrti mine manj kot 48 ur. Sicer pa poznamo še kožni (črna krasta) in črevesni antraks (hude bolečine v trebuhu, napihnjenost, krvavo bruhanje in krvava driska). V Sloveniji že več kot 30 let ni bilo primera antraksa pri ljudeh. Vir: NIJZ |
