LJUBLJANA Preden smo vstopili v predsedniške prostore, smo pogledovali strumne pripadnike Garde Slovenske vojske, ki je bila ob državnem prazniku postrojena pred predsedniško palačo. Fantom, kot je v navadi drugod po svetu, nihče ni kazal zijal pred nosom, pa saj so bili vojaki tam zato, da so oplemenitili dogodek, ne kot je drugje v navadi, da slehernikom preprečijo vstop v prostore, kjer poteka najvišja raven državniške politike. Slovenija je edinstvena deželica, predvsem zaradi mozaika koščkov lepega in sprejemljivega.
V skupini je gost iz Moskve, ki je v rdečem salonu po naključju sedel na stol, na katerem ob sprejemih sedi Borut Pahor, dejal: »Ni mogoče, da bi v domovini sedel na mesto, ki pripada Vladimirju Putinu.« In dodal, da pri njih kot navaden državljan ne moreš v Kremelj. Pri nas je obratno. Uslužbenci so sprejeli obiskovalce in jim razkazali prostore v palači, ki so jo za politično delo zgradili po potresu v Ljubljani leta 1895. Kot je poznano, se nikjer na svetu ne zgodi, da bi navadni državljani prišli v predsedniške prostore ter da bi tam lahko stisnili dlan svojemu predsedniku, z njim pokramljali ter recimo sedli v protokolarne stole Zlatega salona, kjer potekajo sprejemi na najvišji državniški ravni. Tokratne obiskovalce, med njimi so bili tudi člani Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, upokojenci iz Nove Gorice, Ajdovščine in Notranjih Goric, je ob dnevu upora proti okupatorju nagovoril predsednik republike Borut Pahor, pozdravila jih je predsednikova spremljevalka Tanja Pečar, v predsednikovi pisarni pa se je s širokim nasmehom pojavil še njegov sin Luka. Ob nagovoru obiskovalcem je izrazil spoštovanje, ponos in hvaležnost vsem borkam in borcem za njihov velikanski osebni in kolektivni pogum: »S svojimi dejanji upora v tistih prelomnih časih pred več kot 70 leti so zavarovali našo prihodnost in prihodnost naših otrok.« Predsednik je izrazil željo: »Nekoč naj vsi naši otroci in vnuki praznujejo ta dan kot spomin na slavni in zmagoviti boj za nacionalno svobodo. To bo mogoče, kolikor bolj se bomo dostojno in spoštljivo pogovarjali v duhu sprave.«
Za dneve odprtih vrat vlada veliko zanimanje: obiskovalci so si ogledali poslopje predsedniške palače in delovne prostore predsednika republike Boruta Pahorja, ki jim je v svoji pisarni odgovarjal na vprašanja, povezana z njegovim delom. Da državniško delo tedaj ne bi trpelo, si je med najmlajšimi obiskovalci izbral osebnega podpredsednika in ga posadil za svojo mizo.
V uradu predsednika dan odprtih vrat pripravijo vsak državni praznik (z izjemo dneva spomina na mrtve), ko si obiskovalci lahko ogledajo prostore predsedniške palače. To je novost, ki jo je uvedel Pahor z željo, da so vrata palače odprta in da je dostopna vsem ljudem.
