DOBROVA – Krajani Dobrove so jeseni na zemljišču nasproti dobrovske bencinske črpalke zagledali bager in nekateri domačini so se razveselili, da se je po letih obljub začela gradnja večje trgovine, ki si jo tod želijo že dolgo, pojasnjuje predsednik Krajevne skupnosti Dobrova Marjan Pograjc: »To območje je bilo v preteklosti zazidljivo, zdaj smo od župana občine Setnikarja izvedeli, da ni več zazidljivo.« Glede na podatke prostorskega informacijskega sistema so vse tri parcele, ki tvorijo zemljišče, trajni travnik z zelo redkimi poplavami; pri vseh je pod rubriko »raba« navedeno stavbno zemljišče.
Z občine Dobrova-Polhov Gradec, ki jo vodi župan Franc Setnikar, so navedli, da so zaznali izvajanje gradbenih posegov na kmetijskih zemljiščih: »Občina je obvestila medobčinsko inšpekcijo in redarstvo in to je izvedlo interventni ogled ter v skladu s pristojnostmi takoj odstopilo prijavo na pristojni inšpektorat za okolje in prostor (IOP), na občino pa so začela deževati tudi prva obvestila občanov o opažanjih na terenu.« Na inšpekciji za okolje in naravo pa navajajo, da so jih o nasipavanju zemljišča obvestili Vodnogospodarsko podjetje Hidrotehnik, Ribiška družina Dolomiti in občani Dobrove.
Prijave in novo nasutje
Inšpektorji IOP so prvič odšli na teren 12. septembra: »Ugotovljeno je bilo, da je zavezanec zaradi dostopa do svojega zemljišča izvedel zacevitev vodotoka ob regionalni cesti Dobrova–Horjul brez vodnega soglasja.« Inšpektorat je 25. septembra izdal odločbo o odstranitvi betonskih cevi in nasipnega materiala, ogled pa so inšpektorji ponovili v začetku oktobra: »Zavezanec je med 29. 9. in 4. 10. 2017 na navedeno zemljišče nasul okoli 1000 m3 peska. Šestega oktobra je bila izdana odločba, s katero se je zavezancu prepovedalo nadaljnje nasipavanje zemljišča in se mu naložilo odstranitev nasutega materiala,« pojasnjujejo inšpektorji in dodajajo, da je bil zoper zavezanca uveden postopek o prekršku, ker je »10. novembra zavezanec znova nasipaval zemljišče«.
31. januar je rok za pridobitev soglasja in ukrepanje.
Občina je zaradi občutljive lege zemljišč, ki ležijo na območju katastrofalnih poplav, opozorila Direkcijo za vode. »V primeru obilnih padavin bi voda povzročila veliko materialno škodo na območju Dobrove,« navaja občinska uprava, ki je prijave oddala še na inšpektorat za okolje, Direkcijo RS za infrastrukturo, Arso ter medobčinski inšpektorat. A Pograjc opozarja: »Poškodovana sta pločnik in del cestišča, institut občine pa ni imel mehanizma, da bi zaščitil svojo lastno infrastrukturo.«
Na izpisih prostorskega informacijskega sistema se kot lastnik vseh treh parcel pojavlja podjetje GP transkop, splošno gradbeništvo iz Ljubljane, a nam ni uspelo stopiti v stik z njimi: stacionarni telefonski priključek podjetja ne obstaja več, na mobilni številki je sogovornik dejal, da nismo dobili GP transkopa, na vprašanja, ki smo jih poslali prek elektronske pošte, nismo dobili odgovora. Po javno dostopnih podatkih iz evidenc Ajpesa je lastnik in ustanovitelj podjetja Ljubljančan Safet Beganović. Toda Beganović je lastnik teh treh parcel šele od decembra lani, prej jih je imelo v lasti izbrisano podjetje Max Plut iz Brezovice, še prej pa Mercator.
»Nelegalno se ne sme navažati. Želim, da se upošteva enakost pred zakonom za vse: tako za staroselce kot za prišleke,« ob koncu pripomni Pograjc, ki edino luč na koncu predora vidi v grožnji inšpektorata za okolje. Ta izrecno navaja: »Če zavezanec do 31. januarja 2018 za navedeni poseg ne bo pridobil soglasja Direkcije RS za vode in izvedel ukrepov, ki bodo predpisani v vodnem soglasju, bo zoper zavezanca uveden izvršilni postopek, kar pomeni vzpostavitev prvotnega stanja.« Če le ne bo prej voda spremenila podobe krajine, kot jo je že v preteklosti.
