JESENICE – V skromni hiški na jeseniški Podmežakli živi najstarejša Gorenjka, ki je konec minulega tedna praznovala rojstni dan. Stoosmi! Starejših od nje je menda manj Slovencev, kolikor je prstov na eni roki. Že lani, ko je Kristina Tarman praznovala 107 let, nam je zaupala recept za tako visoko starost. Na oguljeno novinarsko vprašanje, ki nam iz ust zleti vsakič, ko sežemo v roko komu, ki praznuje visok osebni jubilej, je že takrat podala logičen odgovor: »Skromnost. Skromno življenje, skromna hrana. Pa kontrole pri zdravniku in upoštevanje tega, kar ti reče.«
V družinski hiši, ki je le nekaj korakov oddaljena od domovanja jeseniških hokejistov in drugih športnikov na drsalkah, Tarmanova živi skupaj z 82-letnim sinom Otonom. Ta zanjo skrbi, ji kuha, pomaga in vodi gospodinjstvo. Vsako leto, in tudi letos ni bilo nič drugače, se skupaj odpravita na morje, v Kristini nadvse ljubo Izolo. Kar dvakrat sta se iz Gorenjske odpravila na Obalo in tam se je Kristina Tarman, kot vsako leto, odpravila tudi v bazen.
Meso enkrat na teden
Poleg sina Otona je Kristina rodila še štiri otroke, in sicer Draga, ki je že pokojni, pa Bredo, Viktorja, ki je v domu upokojencev, in najmlajšega Bojana, ki jo večkrat obišče. Hči Breda že vrsto let živi v Kanadi in jo je obiskala ob koncu lanskega leta. Takrat nam je brez naglasa, pogosto slišnem v besedah tistih, ki so že dolgo zdoma, povedala, da je bila mama vedno skrbna, družina, v kateri je bilo pet otrok, pa je vseskozi živela skromno. »Meso je bilo na mizi kvečjemu enkrat na teden. Dostikrat smo jedli krompir, polento in kar je še bilo takega. Mama je kuhala preproste domače jedi. Spomnim se, da smo imeli pri hiši kozo, ki nam je dajala mleko,« je lani spomin na otroštvo obudila hčerka najstarejše Gorenjke.
Pri otrocih se število Kristininih naslednikov seveda ne konča, saj ima pet vnukov in eno vnukinjo, tri pravnuke in štiri pravnukinje ter še štiri prapravnukinje.
Muči jo le revma
Tarmanova, ki je tudi praprababica, je še vedno čila in dokaj zdrava ter, kar je najpomembneje, optimistična. O tem, kako se počuti, pravi: »En čas je malo boljše, en čas slabše.« Rada gleda televizijo, še vedno kaj prebere, še najraje ima zgodbe iz domačega kraja, ki so zbrane v Jeseniških novicah. Sin Oton, ki ima v rokah kuhalnico, ji najraje skuha domačo juho ali piščančjo obaro.
Za rojstni dan so Kristino Tarman poleg novinarjev obiskali še predsednik Društva upokojencev Jesenice Boris Bregant, predsednik Krajevne skupnosti Podmežakla Aljoša Ulčar in jeseniški župan Tomaž Tom Mencinger. Čestitali so ji in ji, tako kot vsako leto, stisnili roko ter lepo popestrili praznovanje visokega življenjskega jubileja.
In še nekaj je treba poudariti: Kristina Tarman zadnje leto ni bila prav nič bolna. Le revma jo muči, tudi malo slabše sliši, pri hoji pa si pomaga s hojico.
