IZLAKE – Slavni iluzionist David Copperfield je začaral, denimo, da je pred očmi občinstva za nekaj minut izginilo z živo človeško verigo obkroženo veliko potniško letalo boeing, za nekaj minut je v nič izpuhtel celo ogromni Kip svobode. Tudi z Medijskimi toplicami se že nekaj časa dogaja, kot bi z njimi opletali iluzionisti. Iz njega dni lepega zdraviliškega hotela je izpuhtelo vse, kar je lahko. Neznana sila je odnesla pohištvo in drugo opremo, celo stroje in toplotno postajo. Ni več niti cevi, pip, stikal, ključavnic, kljuk … Objekt je uničen, razbit in izropan. Kar ni bilo več uporabno, je končalo na odlagališču v notranjem bazenu.
Plavajoča packarija
Nekdaj lepo in obiskano zdraviliško kopališče je vrata uradno zaprlo pred osmimi leti, odtlej pa nezadržno propada. Kljub temu je v notranjem bazenu še vedno voda! Namesto kopalcev v njej plavajo strahovi, na gladini ali na dnu so svoj osvežilni kotiček našli mize, omare, računalniški zasloni in podobna krama. Pa hotelska zgradba ne stoji na samem, ampak v naselju in so nasproti čez cesto in vzdolž nje druge hiše. A menda nihče nikoli ni nič videl in slišal in tako tudi nihče nič ne ve. Slišati je, da za krajo prav vsega niso zadostovale le urne in spretne roke, ampak je bila potrebna oprema, kot so varilni aparat, rezalni in vrtalni stroji, agregat, hidravlika. Nakradeno robo je bilo treba še naložiti za prevoz, in to vsem na očeh. Policije ob takšnih tatinskih akcijah menda ni nikoli nihče poklical in niti po naključju se njeno vozilo med kočljivimi krajami ni prav nikoli pripeljalo po cesti mimo.
Posledice so vsem na očeh: razbitine, odprta streha, zevajoče luknje v steni. Ena od zunanjih sten poslopja in streha sta poškodovani tudi zaradi podrtega drevesa. Notranjost nekdaj ličnega hotela je prerasla plesen, ponekod je kričeče zelena, drugod jo preglasijo še bolj kričeče barve prostovoljnih grafitarjev. Del sprednje zunanje stene zaliva voda, ki jo zadržujejo v zamašek strnjeno listje, blato in različni odpadki. Zunanji bazeni razpokanih sten so luknjasti in polni nesnage. Vse je pošastno zapuščeno in apokaliptično propadajoče.
Vzvišenost lastnikov
Propad kopališča se je začel pred leti, razrašča se in širi. Spodbujajo ga nevzdrževanje, zob časa in vreme, glavni krivec pa je po prepričanju občanov človeški faktor. Videti je, da bo slej ko prej propadlo prav vse.
Zadnji poskus rešitve toplic je bil konec leta 2015: zanimanje za odkup ostankov naglo propadajočega poslopja in zemljišča je pokazal interesent, ki bi obudil topliško kopališko dejavnost. A se je kljub ponudbi in namenu ustavilo že na začetku, za nakup bodisi celote bodisi posameznega dela premoženja bi morali podati soglasje vsi trije tedanji zadnji lastniki, a eden tega ni storil. Kot je bilo slišati, to niti ni bila zadnja ovira, a je bila dovolj, da znova vse stoji, pardon, razpada.
Občina Zagorje niti v formalnem smislu ne more financirati obnove, saj gre za zasebnega lastnika, njena sredstva pa so javna. Pomagala bi lahko pri pridobivanju morebitnih sredstev iz drugih virov in podobno. Pojavil se je tudi predlog, da bi občina kopališče vzela v najem, a se je ustavilo zaradi arogantnega odnosa lastnikov.
Namesto toplic Čečenija
Nad toplicami uradno bdi stečajni upravitelj Igor Bončina. Hotel in kopališče si je prejšnji mesec že ogledal – skupaj z zagorskim županom Matjažem Švaganom, sodnim cenilcem in predstavnikom slabe banke (DUTB). Videl je celo več, kot je pričakoval: »Zatečeno stanje dolžnika in njegovega premoženja me je resnično presenetilo, saj kljub dolgoletnemu delu še nikoli nisem naletel na tako bedno zapuščino. Celo če bi bila vojna, ne bi bilo tako hudo. Vse skupaj je videti kot Čečenija! Objekt bo, po moje, treba porušiti. Dolžnik oziroma lastnik hotela je nehal poslovati leta 2009, od takrat je nepremičnina prepuščena zobu časa in sistemu 'odnesi, kar potrebuješ'. Na osnovi cenilnega elaborata sodnega izvedenca bomo nepremičnino sicer poskusili prodati na javni dražbi v stanju, v kakršnem je. Postopek prodaje se bo začel letos maja. Namen stečajnega postopka je unovčitev dolžnikovega premoženja za čim večje poplačilo upnikov.«
Proti neznanim povzročiteljem izropanja in demoliranja hotela ter bazenskega kompleksa bo Bončina podal kazensko ovadbo. Možnost odškodninskih in kazenskih tožb proti zadnjim organom upravljanja, nadzora in družbenikom ter banki zaradi šele začetega stečajnega postopka še proučuje.
Bi se pa morda vendarle dalo še kaj rešiti, če bi stvari čim hitreje stekle. Morda ne več hotelske stavbe, pa vsaj bazenski kompleks. Potencial sta termalna voda in Valvazorjev rov z zgodovinskim pridihom, saj se takšne stvari danes v tujini lepo tržijo. Morda bi z obnovo rešili bazene, ponudbo pa razširili predvsem za mlade. A za vse to sta potrebna čas in denar, v primeru Medijskih toplic pa močno zmanjkuje in manjka obojega.