FOTO: Iz goreče hiše rešil le avtomobilske ključe

LETUŠ – Krajani Letuša se še kako živo spominjajo požara, ki je izbruhnil pred petimi meseci, 21. maja, nekaj pred 22. uro zvečer. Mnogi so slišali grozovit pok, po tistem pa je ogenj zajel leseno počitniško hišico, v kateri sta bila tisti večer tudi Sebastjan Čelofiga in njegova Monika. Izkazalo se je, da je v njuno hišico udarila strela, ogenj pa je oplazil še hišo njunega soseda Vinka Javiča. K sreči je poškodoval le fasado njegove hiše. A če Sebastjana in Monike tistega večera ne bi bilo v Letušu, bi se kaj lahko zgodilo, da bi ogenj zajel tudi sosednjo hišo, ki stoji le streljaj od njunega vikenda.

Čeprav so se domači letuški in braslovški gasilci odzvali zelo hitro, jim požara ni uspelo ukrotiti in leseni vikend je pogorel. Sebastjan in Monika sta si s pobegom na plan dobesedno rešila življenje, ob tem pa je Sebastjanu uspelo pograbiti le še avtomobilske ključe. Pogosto sta se zadrževala v leseni počitniški hišici, v kateri sta si nameravala urediti stalno bivališče in jo zato še preurediti, morda tudi kaj malega dograditi. A njune načrte in sanje je uničil ogenj. Sebastjanu je bilo še posebno težko pri srcu, ker je vikend pred tremi desetletji postavil njegov stari oče. Res je, da je bil pozneje še velikokrat poplavljen zaradi bližnje Savinje. »Najhuje pa je bilo pred 27 leti, ko je Savinja odnesla dobesedno vse,« nam je že ob požaru pripovedoval Sebastjan. A njegov stari oče je po tisti uničujoči poplavi temelje dvignil in nanje postavil nov vikend, velik približno pet krat šest metrov.

Kakor koli že, Sebastijan in Monika sta bila že takrat odločena, da v Letušu ostaneta in si postavita novo manjšo hišico. Le da zidano, ki bo bolj odporna. Nekaj dni po požaru sta se začela zavedati, da bosta sanje sama težko spet sestavila. Res je, da imata vsak svojo službo, a so plače, ki jih prejemata, minimalne. Sebastjanu se je z banko kljub vsemu uspelo dogovoriti za kredit, da je lahko nekje vsaj začel. Pomoč jima je ponudil tudi Rdeči križ, tako krajevna organizacija v Letušu kot Območno združenje Žalec. »Skromna sta in hvaležna za vsak evro. Zavedata se tudi, da je danes stisk zelo veliko in zato ne pričakujeta čudežev. Nekaj denarja se je res že zbralo, a to so zneski, ki se pri gradnji hiše skoraj ne poznajo,« je za Slovenske novice strnil misli sekretar žalskega Rdečega križa Matjaž Črešnovar. Kot je dejal, pa je bil tudi sam presenečen nad odzivom ljudi, ki so se udeležili dobrodelnega koncerta. Upa tudi, da se bo našel še kakšen donator, ki bi Sebastjanu in Moniki olajšal pot do nove hišice.

»Do zdaj nam je uspelo hiško pozidati do vrha, te dni bo verjetno dobila še streho. Smo pa mansardni del zdaj pozidali, prej pa je bilo vse leseno. Streha je že kupljena, a znesek kredita zanjo ni zadostoval,« nam prizna Sebastjan. Kar pomeni, da denarja za nova okna in vrata še zdaleč nima, da bi hišico še pred zimo lahko zaprl. »Dejansko zdaj največji strošek predstavlja prav stavbno pohištvo, ki ga še nimava, niti nimava zanj denarja. Potem pa prideta na vrsto seveda notranjost in zunanja izolacija,« nam opiše Sebastjan. In doda, da je veliko odvisno tudi od vremena. Dela bo še veliko, nadaljevali bodo spomladi. »Problem pa je tudi, da delam cele dneve in mi zmanjkuje časa, saj v Celju in Žalcu treniram mlade nogometaše. Moram, da še kaj zaslužim in lahko odplačujem kredit,« nam še pove Sebastjan, ki ga je pripravljenost ljudi, da pomagajo, ganila. »Nisem mogel verjeti, koliko ljudi je prišlo na dobrodelni koncert, nekaj pa jih je karte kupilo, čeprav se koncerta niso mogli udeležiti. Vse organizacijske niti je imela v rokah Cvetka Kočevar iz letuškega Rdečega križa, za kar sva ji oba z Moniko res hvaležna,« še pove Sebastjan Čelofiga.