FOTO: Domače rož‘ce bodo preživele zimo

LJUBLJANA – Takoj po osamosvojitvi smo v Sloveniji imeli okoli 40 odstotkov lastne proizvodnje okrasnih rastlin. »Leta 2002 smo imeli okoli 1,5 milijona lastnih okrasnih rastlin na leto. Številke so potem upadale, tako da jih imamo zdaj le še pol milijona na leto,« pravi dr. Gregor Osterc, ki je na biotehniški fakulteti zadolžen za okrasne rastline.

To, kar kupujemo pri trgovcih in sadimo, so večinoma uvožene rastline, ki se prilagodijo našim razmeram ali pa ne. Velika preizkušnja je predvsem prva zima. To je največji problem, opozarja sogovornik: »Rastline, ki so vzgojene drugje in so pripeljane v Slovenijo, se niso vedno sposobne prilagoditi. Če pa bi bile domače, teh problemov ne bi bilo. Tako polovica ali celo več rastlin, ki jih posadimo, preprosto propade.«

Pobuda: sadimo domače rastline

Da bi se razmere na tem področju spremenile, je Združenje pridelovalcev okrasnih rastlin Slovenije, v katerem je 30 članov – poleg okrasnih rastlin jih mnogo prideluje zelenjavo – začelo akcije ozaveščanja. Z njimi naj bi potrošnike opozorili na pasti uvoženih rastlin in na pomen domačega vzgajanja. »Tu vzgojena rastlina je odporna, poleg tega z domačimi rastlinami ohranjamo domače in tudi uvožene, ki so po naših vrtovih. Hkrati z domačimi rastlinami ohranjamo znanje, kako jih razmnoževati,« pravi Osterc. Vrtnarije in drevesnice, ki imajo domače sadike, bi lahko z večjo proizvodnjo zagotavljale tudi več zaposlitev … »Vrtnarje pozivamo, da naj v večji meri gojijo rastline,« pravi Osterc.

OŠ Zalog z novim vrtom

Konkretno akcijo spodbujanja doma vzgojenih rastlin so izpeljali na OŠ Zalog. Včasih zanemarjen in zaplevljen atrij šole, ki meri kakšnih 80 kvadratnih metrov, so zasadili z domačini rastlinami oziroma tistimi, ki so jih vzgojili domači vrtnarji in drevesničarji. »Pomembno je sodelovanje z vrtnarji iz lokalnega okolja,« pravi Gregor Osterc, ki je novi vrt zasnoval z rastlinami, kot so ruj, hermelika in različne vrste trave.

»To je verjetno eden prvih primerov povezovanja po vertikali, kar pomeni, da šola, vrtec in biotehniška fakulteta sodelujemo pri konkretnem projektu,« pravi Rajko Mahkovic, ravnatelj OŠ Zalog. S tem se znanje, ki obstaja v javnem sektorju, preliva z ene na drugo raven, pravi ravnatelj: »Sicer je ta povezava nastala bolj po naključju kot ne, vendar so tisti, ki nekaj znajo – to je s fakultete – uredili naš šolski vrt. Mislim, da je to eden redkih tovrstnih primerov, saj v Sloveniji kot da se ne znamo povezovati in sodelovati.«

Z novimi rastlinami bo atrij šole v letu dni povsem nekaj drugega, kot je bil pred časom, pravi sogovornik: »Tu bo nastala učna okolica, kjer lahko na teh 80 kvadratnih metrih namestimo imena rastlin in oblikujemo učno pot.«

Kupci vedno bolj ozaveščeni

Gregor Osterc, ki je tudi skrbnik genske banke starih sadnih sort v Pleterjah in redno sodeluje z zbiratelji, ki se prav tako ukvarjajo z ohranjanjem tega genskega bogastva, upa, da se bodo razmere na področju gojenja domačih rastlin spremenile na bolje. Svetla točka je tudi sprememba na področju gradnje rastlinjakov, pri čemer je mnogo pridelovalcev pred leti obupalo, saj si za postavitev rastlinjaka potreboval gradbeno dovoljenje. In več let, da si uredil vso papirologijo. »Poleg tega se kupci vedno bolj zavedajo, zakaj je pomembno kupovati domače rastline,« najpomembnejše poudari Gregor Osterc. Vedno več je tistih, ki decembra raje posegajo po božičnih zvezdah domače proizvodnje, saj doma vzgojenim rastlinam ne odpadejo takoj listi in so žive in zdrave še prihodnje leto.