LJUBLJANA – Jutri se bodo poslanci sestali na 13. rednem zasedanju tega mandata, ki bo tudi eno vsebinsko najpomembnejših. Obravnavali bodo namreč predloga proračunov za leti 2016 in 2017, zakon o socialno varstvenih prejemkih, zakon o starševstvu in družinskih prejemkih, čaka pa jih tudi ena pomembnejših kadrovskih odločitev, določitev treh kandidatov za slovenskega predstavnika na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu. Glasovanje bo tajno, glasuje pa se z večino glasov vseh poslancev. Za kako vročo in pomembno funkcijo gre, priča dejstvo, da je bil razpis ponovljen kar trikrat. Poslanci se bodo predvidoma v četrtek odločali med podpredsednico vrhovnega sodišča mag. Nino Betetto, odvetnikom dr. Markom Bošnjakom, predavateljem na sloviti ameriški univerzi Harvard drr. Klemnom Jakličem in predavateljico na univerzi v Gentu dr. Nino Peršak, ki jih je med petnajstimi prijavljenimi kandidati izbral predsednik republike Borut Pahor. Vlada Mira Cerarja je v predhodnih postopkih poleg omenjene peterice predlagala še vrhovnega sodnika Miodraga Đorđevića, sodni svet pa Betettovo, Bošnjaka, Jakliča in Đorđevića.
Pred zadnjo stopničko, to je političnim odločanjem v parlamentu, smo za mnenji povprašali še pravna strokovnjaka, ustavnega pravnika in pravnega filozofa dr. Andraža Terška z Univerze na Primorskem in dr. Jurija Toplaka s katedre za ustavno pravo Univerze v Mariboru.
Teršek: Drr. Klemen Jaklič izstopa
 |
| Dr. Andraž Teršek je ustavni pravnik in pravni filozof. |
Teršek je listo kandidatov, ki jo je državnemu zboru v glasovanje poslal predsednik Pahor ocenil takole: »Na listi so ugledni pravniki. Vsi so, vsak na svoj način in s pomembnimi razlikami, prehodili bodisi bogato študijsko in raziskovalno bodisi poklicno pot. S svojim pravniškim delovanjem so pridobili strokovni ugled.«
Na vprašanje, ali ga katero od štirih imen posebej prepriča kot najprimernejše za to mesto, pove, da je delo sodnikov najvišjih sodišč za zaščito ustavnosti in človekovih pravic posebno strokovno delo: »Mislim na ustavna sodišča in na strasbourško sodišče. Pomembno, v marsikaterem oziru tudi odločilno, se razlikuje od dela sodnikov rednih sodišč, zato gre legitimno pričakovati, da bodo mesta na teh sodiščih, torej tudi na ESČP, zasedli predvsem pravni strokovnjaki, ki so svoj študijski čas in pravoslovno pozornost osredotočeno namenili prav ustavnemu pravu in sodobnemu ustavništvu, človekovim pravicam in svoboščinam ter metodološkim posebnostim mišljenja in odločanja o ustavniških konceptih, doktrinah, načelih, teorijah in dognanjih. Po tej plati drr. Klemen Jaklič izstopa.« Na vprašanje, zakaj Jaklič izstopa, Teršek pojasnjuje: »Svoje dosedanje študijsko in pravoslovno življenje je osredotočeno namenil prav tem temam. Ob tem se je izobraževal in je deloval v najuglednejših svetovnih ustanovah za to početje. Učil se je od največjih osebnosti na tem področju. Iz teh razlogov mu dajem otipljivo prednost pred drugo trojico uglednih pravnikov.«
Toplak: Člani Beneške komisije na ESČP najbolj zaželeni
 |
| Dr. Jurij Toplak se ukvarja z javnim in ustavnim pravom. |
Toplak o Pahorjevi listi pravi: »Sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice bo odločal, ali je država posamezniku kršila pravice. Mora imeti občutek za človekove pravice in mora se znati postaviti pošteno med državo in posameznika. To znajo le redki. Vsaj dva kandidata, odvetnik Bošnjak in dr. Jaklič, sta posebno skrb za človekove pravice že večkrat pokazala. Presenetila me je kandidatura Nine Betetto, ki je lahko avtoriteta na drugih področjih, a občutka za človekove pravice ne kaže. S svojim sojenjem in izjavami je večkrat potrdila, da ji je zaščita državnega aparata pomembnejša od človekovih pravic. Kadar je sodišče v Strasbourgu ugotovilo kršitev pravic v Sloveniji, Evropskega sodišča ni podprla, ampak je iskala izgovore, češ da gre za nekakšne sistemske težave. Slovenija je visoko na lestvici držav kršiteljic evropske konvencije prav zaradi vrhovnega sodišča, kjer je Betettova podpredsednica, saj bi vrhovno sodišče pri večini zadev, kjer je bila Slovenija kasneje obsojena, moralo prepoznati kršitev človekovih pravic, pa je ni.«
Tudi Toplak, enako kot Teršek, po strokovni plati najbolj ceni Jakliča, saj na vprašaje, ali kdo s Pahorjeve liste posebej izstopa, pravi: »Jasno je, da izstopa dr. Jaklič. Če bo on postal sodnik, bo pridobila ne le Slovenija ugled, ampak tudi evropsko sodišče pri kvaliteti.« Ko vprašamo, zakaj, pojasni: »Kar je zame najpomembnejše, ima izjemen občutek za posameznika in njegove človekove pravice. Zaradi njegovega znanja, kvalitet in izkušenj prav na področju človekovih pravic ga podpirajo največje svetovne avtoritete ustavnega prava z Oxforda in Harvarda. Je edini Slovenec, ki mu je knjigo objavila v svetu vodilna založba Oxford University Press. Bil je član Beneške komisije, ki oblikuje mednarodne standarde človekovih pravic, zato so njeni člani na evropskem sodišču med najbolj zaželenimi.«
Sedanjemu slovenskemu sodniku na ESČP Boštjanu M. Zupančiču se je mandat iztekel 31. oktobra. Mandat sodnika traja šest let z možnostjo ponovne izvolitve. Poleg Betettove, Bošnjaka, Jakliča, Peršakove in Đorđevića so se na tokratni razpis prijavili še Rok Lampe, Andraž Zidar, Helena Devetak, Viktorija Žnidaršič Skubic, Ana Vilfan Vospernik, Darinka Dekleva Marguč, Urška Kežmah, Lucijan Bembič, Boštjan Tratar ter Marjeta Švab Širok.
