Drži, nisem med tistimi, ki že komaj čakajo naslednjo obletnico in se veselijo z njo povezanih proslav. Menim, da bi bilo bolj smiselno predlagati in (s strpnim dialogom!) doseči kako povsem konkretno izboljšavo na področju varovanja človekovih pravic, ekologije, ohranjanja dozdajšnjih in odpiranja novih delovnih mest, zdravstva, šolstva, (krivo)sodstva itn. ter, ne nazadnje, poskrbeti za vsaj nekoliko večjo rodnost Slovencev. To bi bilo, sem prepričan, koristneje od patetičnega in banalnega ponavljanja floskul, ki jih je ta ali oni domnevno zaslužni slovenski politik »tako zaneseno znal povedati že takrat« (že pred 25 ali 99 leti). Bomo čez 25 let pompozno praznovali tudi obletnico rezultata nedeljskega referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki jo je skozi državni zbor potisnila leva Cerarjeva vlada, ne da bi bila pri tem pripravljena prisluhniti argumentom (pomislekom, spreminjevalnim predlogom) »grozne« desne opozicije? Upam, da ne. Da se bo slovenska tranzicija prej končala. V zadnjem poldrugem letu je namreč navidezni dialog vladajoče koalicije z opozicijo še najbolj spominjal na glasen prepir gluhega z nemim.
Še bolj od floskul, za potrebo sedmin, pardon, obletnic pogrevanih v politični mikrovalovki, pa se mi zdijo skrb vzbujajoče polresnice in neresnice, ki nam jih vsakič znova povedo celo najizkušenejši slavnostni govorci. Denimo: »Vse, kar smo dobrega Slovenci dosegli, smo dosegli takrat, ko smo bili enotni, ko smo se vsi strinjali, kaj je treba storiti.« To je, seveda, kosmata laž. Za hvalnicami domnevno tako zaželeni popolni enotnosti se skriva naklonjenost nekaterih »dobremu, staremu« enoumju. Čisto vsi prebivalci in državljani Slovenije, še toliko manj vsi slovenski politiki, v letih 1990 in 1991 le niso podpirali osamosvojitve in razglasitve državnosti, »o kateri smo prej tisočletja lahko le sanjali«. Nekateri so s figo v žepu, drugi celo povsem odkrito in tako rekoč do zadnjega metali polena pod noge zagovornikom osamosvojitve ter našim teritorialcem in policistom, ki so požrtvovalno obvarovali Slovenijo pred realno grozečo nevarnostjo, pred velikosrbsko, agresorsko JLA in njenim Kosom.
