MARIBOR, SLOVENJ GRADEC – Farsa okrog štiriletne deklice s Koroškega in njenih staršev se nadaljuje. Podaljšanje pripora očetu še za naslednja dva meseca je sprožilo v javnosti val kritik in novih vprašanj. Ne nazadnje pa so začele tudi padati prve glave, kar kaže na to, da so organi, pa naj si bo pregona ali socialnega dela, pri svojem delu ribarili v kalnem. Prva je zaradi primera ‘odletela‘ dolgoletna preiskovalka otroških zlorab Tatjana Mušič, ki je vodila preiskavo o domnevni zlorabi.
Natalija ima kaj povedati
Vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto naj bi prikrivala ponarejanje dokumentov na centru za socialno delo v Slovenj Gradcu, do upokojitve konec leta pa bo opravljala drugo delo. Odgovorni sicer nestrokovnost sodelavke zavijajo v terminologijo, da njeno delovanje ni bilo v skladu s predpisi. A Natalija Markač, ki je najprej mamica, ki je na lastni koži občutila okostenelost delovanja koroških socialnih delavcev in roke pravice, zdaj pa se bori za zaščito spolne nedotakljivosti omenjene štiriletnice, razmišlja, da bi kalvarijo koroške punčke najlažje presekala tako, da bi javno prikazala posnetke, na katerih deklica opisuje, kaj se ji dogaja pri dedku in pri materi, ter javno razkrila izdelek izvedenk. Zaveda se, da bi s tem tvegala kazensko ovadbo, vendar so pravice in varstvo otroka pomembnejši, še zlasti razkritje svinjarije, ki jo želijo odgovorni prikriti. »Dovolj je tega koruptivnega sranja. Tukaj je življenje štiri leta stare punčke v rokah pokvarjenih, koruptivnih in lažnivih ljudi. Naj bomo tiho? Nikoli!«
Kdo laže?
Markačeva nam je posredovala del zapisnika s seje senata za reševanje pritožb pri ministrstvu za notranje zadeve, ki jo je podala zoper kriminalistko Mušičevo. V tem zapisniku je navedeno, da je generalna policijska uprava okrožno državno tožilstvo v Slovenj Gradcu, natančneje tožilko Silvo Cepec, o obravnavanju suma kaznivega dejanja ponarejanja listin na CSD Slovenj Gradec obvestila šele avgusta lani, čeprav je tožilka zaprosila za ugotovitve prvič že maja. Čeprav Mušičeva v zapisniku trdi, da je bila pri tožilki in z njo v pisarni dve uri pila kavo, tožilka zanika vsakršno osebno srečanje. Obenem Mušičeva navaja, da je preiskavo ves čas usmerjalo tožilstvo in ji tudi posredovalo ustne usmeritve – kar prav tako ne drži, saj tožilke o zadevi uradno sploh ni obvestil GPU. Katera torej laže?
VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: Peticija za očeta
