Med nami ni veliko ljudi, ki bi se lahko pohvalili s tako bogato in pestro življenjsko potjo, kot se lahko Ferdinand Rantaša iz prleške vasice Drakovci. Pred kratkim je eden od ustanoviteljev nekoč radgonskega gospodarskega velikana Elrada in človek, ki je že davnega leta 1962 v Mariboru predstavil otroški električni avtomobil, praznoval 90-letnico plodnega in ustvarjalnega življenja. Zato je prav, da ga bralcem podrobneje predstavimo.
Njegovo ustvarjalnost in konjičke poznajo predvsem starejši ljudje iz slovenske in avstrijske Štajerske ter iz Pomurja. Posebno pomembno je njegovo delo pri ohranjanju kulturne dediščine. Danes raje živi sam v svoji hiški muzeju kot v bližnji novi hiši s sinovo družino. Je tudi najstarejši član Društva za ohranjanje tehnične, kulturne in premične dediščine Oldtimer Stara Gora, tako da smo ob obisku predstavnikov društva na njegovem domu v Drakovcih lahko slišali več zanimivih zgodb iz Ferdovega življenja.
Mehanika mu je bila vse
Ferdinand Rantaša se je rodil 8. januarja 1923 v hiši, kjer živi še danes. Starši so imeli srednje veliko posest, na kateri so redili živino, imeli pa so tudi konje. V hiši, h kateri je spadal tudi mlin v Biserjanah, se je rodilo pet otrok, od katerih živita še Ferdinand in sestra Matilda. Oče je imel kovaško-ključavničarsko delavnico, kjer se je Ferdinand navdušil za mehaniko. Izučil se je pri znanem mojstru avtomehaniku Kozarju v Gornji Radgoni. Iz te zaplenjene delavnice je nastal Avtoremont, današnji Arcont. Hitro je napredoval in nekaj časa delal kot pomočnik tudi pri mojstru Kozarju.
Med drugo svetovno vojno je bil zaposlen v tovarni Puch v Gradcu, kjer je izdeloval šobe za letalske motorje in se tako izognil služenju v nemški vojski. Pozneje ga je pot vodila do samostojne obrti, ki jo je imel tudi v Mariboru. Zanimanje za radiotehniko ga je privedlo še do poklica radiomehanika. Prav iz njegove radgonske radiomehanične delavnice je pozneje nastal gospodarski velikan Elrad.
Občinarji so mu povedali
»Spominjam se, da so nekega dne v delavnico prišli ljudje z občine in mi povedali, da bo to državno podjetje, ki se bo imenovalo Elrad. Tako lahko trdim, da sva jaz in Milan Klemenčič ustanovitelja Elrada, ki je v času osamosvojitve zaposloval kar 1600 delavcev. Pri meni se je izučilo več vajencev, med njimi tudi Maks Irgolič in Milan Pučko - Pubi. Tu smo izdelali tudi 25 radijskih sprejemnikov, za katere nam je ohišja izdeloval mizar, ki je imel delavnico v Črešnjevcih. Enega od teh hranim v svoji muzejski zbirki«, pripoveduje prijazni 90-letnik.
Po odhodu iz Elrada se je znova posvetil avtomehanski in avtoelektrikarski stroki
Leta 1958 ga je pot spet vodila v Gradec v Avstriji, kjer je opravil mojstrski izpit in vodil avtomehanično delavnico do upokojitve leta 1983, ko jo je predal sinu Božu, ki jo vodi še zdaj. V pokoju del svojega prostega časa namenja zbirki starih motorjev in radijskih sprejemnikov. Z motorji je bil povezan vse življenje. Poleg spominov so ostala tudi priznanja, ki jih je prejemal, ko je na dirkah osvajal prva mesta. Ker je bil v Gradcu član kluba starodobnih vozil OMFC, je leta 1958 pripeljal kolono oldtimerjev v tedanjo Jugoslavijo prek mejnega prehoda Gornja Radgona. Za prehod kolone vozil, ki se je ustavila pred hotelom Radin v Radencih, prek meje z Avstrijo je pridobil posebno dovoljenje na Dunaju in v Ljubljani. Ta predstavitev oldtimerjev se je vedno dogajala 1. maja. Seveda je bil v njej tudi on.
Prleški Tesla
Ferdinand Rantaša, ki so ga imenovali tudi prleški Tesla, je že leta 1962 v Mariboru predstavil svoj prvi električni avtomobil. V njem se je tedaj peljal njegov 10-letni sin Božo.
