Ekstremni pasji dnevi:
 iz velike vročine v sneg

LJUBLJANA – Minule dni smo doživeli sušno-snežne pasje dneve. Kdo bi razumel naravo: na Krškem polju se je koruza pred očmi kmetov spekla in porjavela kot na žaru, že tako peščena zemlja tri tedne ni videla dežja. Klasje je v razvoju obstalo na pol poti, medtem ko je na Kozjanskem toča pred tednom v hudi uri stoletja stolkla, kar se je stolči dalo. Na polju pri Bistrici ob Sotli so bila stebla tako razcefrana, da se je ne izplača niti zmulčiti za gnojilo. Po toči smo se spet pekli na soncu, potem pa je temperatura v petek čez noč padla za 15 stopinj Celzija in nam v nedeljo prinesla rekordno hladen poletni dan v zadnjih 50 letih. Na Solnograškem je celo zapadel sneg, Salzburg je bil bel.

Pasji dnevi prinašajo sladko vino

Pasji dnevi se začnejo 23. julija in trajajo do 23. avgusta. V teh dneh naj bi bilo torej pasje vroče, vendar, kot pojasnjuje agrometeorologinja mag. Andreja Sušnik, nas zgodovina uči, da ni vselej tako.

»Niso redki primeri, ko lahko prav med pasjimi dnevi ponekod v visokogorju sneži. Tudi v Sloveniji smo po rekordno vroči noči pred dvema tednoma 24. julija zabeležili še rekordno hladen dan. Temperature zraka so se čez noč spustile za več kot 15 °C. Najnižje so namerili v Postojni, Slovenj Gradcu in Bovcu, samo 11 stopinj, v Ljubljani pa 13. Na Kredarici je snežilo, temperatura zraka je bila pod lediščem.«

Dež se umirja, čeprav ga bomo v naslednjih dneh še deležni. Največ padavin je v soboto in v noči na nedeljo padlo v osrednji Sloveniji in na Dolenjskem, kjer so namerili čez 80 mm dežja, v Ljubljani več kot 60 mm.

Tudi na izsušenem Goriškem in Primorskem je, kar presenetljivo za ta čas, padlo okrog 30 mm dežja.

»Pregovor o pasjih dnevih pravi: Če pasji dnevi dež prineso, obilo sladkosti vinu vzemo,« sklene Sušnikova.

Rekordno deževje

Meteorologi so nad vremenom bistveno manj presenečeni kot mi, navadni smrtniki. Statistika in meritve pogosto kažejo drugače, kot nam govorijo naši občutki.

»Zelo redko se zgodi, da bi poleti tako intenzivno deževalo ves dan, kot je v nedeljo, saj so padavine v tem času večinoma v obliki ploh in neviht, dežuje pa le ob prehodu vremenske fronte,« pravi klimatologinja Tanja Cegnar.

Kaj je bil vzrok za enega izmed najbolj deževnih in hladnih poletnih koncev tedna, ko so sobotne in nedeljske padavine ponekod presegle 100 mm?

Vremenske razmere v zmernih geografskih širinah v grobem določa valovanje meje med hladnim zrakom na severu in toplim na jugu. Ta meja se poleti običajno pomakne nekoliko višje proti severu, zato nas vremenske fronte, ki preko Evrope potujejo od zahoda na vzhod, poleti le oplazijo.

»Veliko redkeje se zgodi, da prodor hladnega zraka seže daleč proti jugu. A ko se to zgodi, imamo obdobje razmeroma hladnega vremena s pogosto povečano oblačnostjo in padavinami,« meni Cegnarjeva.

V nedeljo naj bi svoj vpliv k nastajanju padavin dodalo tudi območje nizkega zračnega tlaka s središčem, ki se je iznad severne Italije pomikalo nad Jadransko morje in nato nad Balkan; nevihte in deževje so zajeli celotno severno polovico Balkana in se proti severu razširili tudi nad Poljsko.

»Ta globok prodor hladnega zraka proti jugu nad osrednjim delom celine vse v severno Sredozemlje, ki nam že ves teden prinaša nestalno vreme, lahko povežemo z raztezanjem neobičajno toplega zraka in visokih temperatur nad vzhodno Evropo. Tako se je temperatura tudi v osrednjem delu Finske v nedeljo še gibala med 25 in 30 stopinjami, na isti geografski širini pa so v Rusiji celo presegli 30 stopinj.«

Čar vremena

Vreme torej nekje preseneča z nizkimi temperaturami in dežjem, drugje pa z visoko temperaturo. »V tem je čar vremena,« hudomušno pristavi Cegnarjeva.

»Znova in znova se nam kaže drugače, dokazuje, da povprečja nikakor niso tisto, na kar bi se lahko zanesli. Povečana spremenljivost in veliki odkloni od povprečnih vrednosti so ena izmed značilnosti, ki jih glede na podnebne spremembe pričakujemo v prihodnje,« sklene Cegnarjeva.

A ljudje v resnici živimo iz dneva v dan. Pasji dnevi so pokazali, da nam velike spremembe vremena lahko pokvarijo dopust tudi v osrednjem poletnem mesecu, juliju.