LJUBLJANA – DZ je danes sprejel državni proračun za prihodnji dve leti. Zaradi gospodarske rasti in s tem višjih davčnih prihodkov se bodo lahko sprostili nekateri varčevalni ukrepi, a ne vsi, saj želi vlada v nekaj letih odpraviti primanjkljaj. Marsikateri proračunski porabnik z dodeljenimi sredstvi ni zadovoljen, med njimi so občine.
Proračunski prihodki so v letu 2016 načrtovani v višini 8,7 milijarde evrov, odhodki pa bodo z 9,5 milijarde evrov za približno 320 milijonov evrov manjši kot letos. Proračunskega primanjkljaja bo tako 839,3 milijona evrov oz. 2,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). To je najnižji primanjkljaj po začetku krize.
Primanjkljaj je za 50 milijonov evrov večja od prvotnih načrtov vlade. »Edini razlog za povečanje so migracijski tokovi, zaradi katerih se zagotavlja dodatnih 123 milijonov evrov pri finančnem ministrstvu,« je v ponedeljek poslancem pojasnil predsednik vlade Miro Cerar.
Predlog proračuna za leto 2016 je po oceni Evropske komisije skladen z zahtevami v okviru pakta za stabilnost in rast. Slovenija lahko naslednje leto pričakuje ustavitev postopka zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja, če bo ta letos ustrezno odpravljen, so v torek sporočili v Bruslju.
V letu 2017 bodo prihodki ostali na približno enaki ravni kot leta 2016, odhodki pa naj bi se zmanjšali še za približno 110 milijonov evrov na 9,4 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj je tako načrtovan v višini 717,8 milijona evrov, kar je 1,74 odstotka BDP. Ali bo treba zagotoviti dodatna sredstva za kritje stroškov begunske krize tudi v letu 2017, bo vlada ocenila jeseni.
Vlada je pri pripravi svojega prvega dvoletnega proračuna sledila cilju, da se nadalje spodbuja gospodarska rast, tudi s spodbujanjem javne potrošnje. Cerar je ob začetku obravnave v DZ poslance spomnil, da se povečuje masa za plače in prispevke zaposlenih v javnem sektorju, sproščajo se nekateri varčevalni ukrepi s področja socialnega varstva in družinskih prejemkov, v letu 2016 bo prišlo do izredne uskladitve pokojnin.
Vlada namerava na srednji rok doseči izravnan strukturni saldo, kar ji narekuje tudi poleti sprejeti zakon o fiskalnem pravilu. Dinamika zniževanja proračunskega primanjkljaja je takšna, da bomo lahko ta cilj dosegli, je poslancem povedal finančni minister Dušan Mramor. Proračunski primanjkljaj v letu 2015 je ocenil na 3,58 odstotka BDP.
Prioritete vlade v prihodnjih dveh letih so varnost ljudi in premoženja, zdravje, pravosodje, infrastruktura in izobraževanje. Povečujejo se predvsem sredstva za policijo, vojsko, upravo za zaščito in reševanje ter ministrstvo za pravosodje, manj denarja pa se namenja za ukrepe na področju trga dela, saj se stopnja brezposelnosti zmanjšuje.
