Dve vasi še leta 2015 brez vode in elektrike!

KOSTEL – »Vrnil sem se domov, na svoje ognjišče,« pravi upokojeni urar Jože Rački, ko kaže svoje domovanje na Rakah. Hiša, ki stoji na obronku Kolpske doline in sredi kočevskih gozdov, se na prvi pogled ne razlikuje od podobnih zgradb. Toda v resnici je zelo posebna, ker ima vrsto zanimivih tehničnih rešitev. Toda to je nuja, saj hiša ni priključena ne na električno in ne na vodovodno omrežje.

»Največji problem je elektrika,« pravi Jože Rački, ki s partnerico, s katero sta skupaj že 30 let, na Rakah živi od upokojitve 2006. Elektriko pridobivata s pomočjo sončnih kolektorjev, agregata in akumulatorjev, tako da imata luč, delujejo vodovodni sistem in vrsta električnih naprav. Vendar pa je energije premalo za uporabo pralnega stroja in zamrzovalne skrinje. »A sem optimist, da bo tudi tu zasvetila elektrika iz javnega sistema,« pravi 70-letni Jože Rački in pokaže na elektroomarico, ki jo ima vgrajeno na hiši.

Dve vasi brez elektrike?

V vasi Rake, ki je najvišja kostelska vas, leži na nadmorski višini 680 metrov, se za priklop na javno električno omrežje zanimajo še na drugi hišni številki. V sosednji vasi, Stružnici, ki je oddaljena kakšne tri kilometre vožnje po makadamski cesti, je raztresenih še nekaj hiš, kjer bi tudi imeli elektriko. Skupno sedem ljudi in organizacij želi priključitev na javno električno omrežje, ki ga tu ni. Elektro Ljubljana bi jim ga zgradil, če bi sami plačali gradnjo. »Zakaj bi mi morali plačevati več kot drugi ljudje? Zame je to diskriminacija,« pravi Jože Rački.

Stroški gradnje so veliki: za okoli šest kilometrov daljnovoda so jim na Elektru Ljubljana – po zadnjih podatkih – naračunali 240.500 evrov. Sistemski operater distribucijskega omrežja SODO bi dal 31.500 evrov, preostalo pa zainteresirani posameznik in organizacije. Rački naj bi za to, da bo imel elektriko v hiši, prispeval 24.200 evrov, njegov sosed 10.300. Še višje so cene, ki so jih zaračunali za priključke na Stružnici: trem po 36.800 in dvema po 31.800 evrov.

»Za ta denar imam lahko tak sončni sistem, da bo deloval vse moje življenje,« pravi Marjan Ofak, ki z ženo živi na Stružnici 1. Strošek je prevelik, opozori: »Tisoč evrov za priključek bi bila normalna cena, ne pa toliko, kot so naračunali!«

Elektrika bi resda bistveno izboljšala njihov standard, obenem pa bi se povečale možnosti za oživitev teh dveh vasi, opozori Marjan Ofak: »Širše območje Kočevske je prazno, toda na tak način, ko ni elektrike, so vse besede o oživljanju vasi brezpredmetne.« Spomnimo: Kočevska, kamor v širšem smislu spada tudi občina Kostel, je ena najredkeje poseljenih regij v Sloveniji, saj na kvadratnem kilometru živi povprečno 30 prebivalcev, slovensko povprečje pa je 101 prebivalec. Skladno s tem je tudi pokritost z javnimi mrežami – kot so ceste, vodovod in elektrika – slabša …

Lokalne zamere

Med razloge, zakaj prebivalci Rak in Stružnice ne morejo dobiti elektrike, Jože Rački na prvo mesto postavi lokalne zamere. Sicer ne bi šele pred kratkim dobili odločbe agencije za energijo, ki je razveljavila odločbo Elektra Ljubljana in ugotovila, da ni razloga, da prebivalcem teh dveh vasi ne bi napeljali elektrike. Pred tem je kočevski elektro ocenil, da gre za »nizko pokritost investicije s prihodki« oziroma bi nastali nesorazmerni stroški. »S to logiko se bodo razvijala le območja, kjer je že tako veliko prebivalcev,« pravi Jože Rački, ki ocenjuje, da je odločba agencije korak naprej: »Zdaj se nategujemo, kdo bo investicijo plačal.«

Dostop do električnega omrežja je javna storitev, ki mora biti dostopna vsakomur, dodaja sogovornik: »Samo vrnil sem se v vas, kjer sem odraščal, potem pa sem moral s trebuhom za kruhom v Ljubljano.« Zakaj ne bi torej v vasi, kjer stalno živi, imel vsaj tistega osnovnega standarda, kot ga ima večina prebivalcev Slovenije?