Slovenska podjetja so z donacijami nepridobitnim organizacijam nekatera bolj, druga manj radodarna, glavni krivec za neradodarnost pa je nespodbudna davčna politika. Naša olajšava za podjetja je v primerjavi z drugimi državami zelo nizka in znaša 0,5 odstotka, medtem ko je na Hrvaškem 2-odstotna, na Poljskem pa celo 10-odstotna. Tudi zato donacije pravnih oseb v zadnjih letih, z manjšim odstopanjem, vztrajno padajo. Podobno je tudi z donacijami iz 0,5 odstotka dohodnine fizičnih oseb, za kar pa je vzrok iskati predvsem v neozaveščenosti ljudi.
Donacije in sponzorstvo
Za donacijo gre, kadar komu kaj podarimo brez pričakovanja povratnih ugodnosti oziroma drugih povračil. Kdor donira, z namenom obdaritve nameni določena sredstva, v zameno pa ne zahteva ničesar. Donatorji so torej osebe, fizične ali pravne, ki darujejo premoženje, bodisi denar, pravice, stvari bodisi storitve.
V praksi to pomeni nešteto možnih različic. Neko veliko podjetje lahko podari več sredstev, na primer, gasilskemu društvu za nakup opreme, bolnišnici za nove aparature ali lokalni folklorni skupini za organizacijo kulturnega dogodka. Podjetje lahko nameni sredstva tudi posamezniku, to je fizični osebi, ki gre na kakšno športno odpravo. Donirajo lahko tudi fizične osebe. Včasih jih tudi nič ne stane, kadar gre za donacijo 0,5 odstotka dohodnine. Poleg tega je donacija tudi to, da vržemo kovanec glasbeniku na ulici ali članu društva, ki pozvoni pri naših vratih. Vsem je skupno to, da gre za neke vrste dobrodelnost, pri kateri donator prejemniku nameni določeno pomoč, ne da bi zahteval povračilo.
Skupni znesek vseh dohodninskih donacij se je v desetih letih povišal z 2,5 milijona na 4,6 milijona evrov, vendar ostaja preveč neizkoriščenega denarja.
Za lažje razumevanje poglejmo še, kaj je sponzorstvo, saj ta dva pojma še vedno pogosto mešamo. »Bistvena razlika med donacijo in sponzorstvom je v tem, da gre pri sponzorstvu za poslovno sodelovanje med sponzorjem in prejemnikom sredstev. Sponzor za svoje plačilo pričakuje povratno pridobitev točno določenega blaga ali storitve od prejemnika sponzorskih sredstev. V praksi gre največkrat za oglaševanje sponzorja,« pravi Jure Filip, davčni, finančni in računovodski svetovalec iz podjetja Data, poslovne storitve, d. o. o.
Stroški sponzoriranja so 100-odstotno davčno priznani stroški sponzorja, zato je to za sponzorja davčno ugodnejše kot donacija. Vendar pa so tako prejeti prihodki nepridobitne organizacije zanjo prihodki iz opravljanja pridobitne dejavnosti. Kot taki zvišujejo davčno osnovo organizacije. Nepridobitne organizacije zato raje prejemajo donacije, saj s tem nimajo povsem nobenih obveznosti do donatorja, prejeta sredstva ali protivrednost materialnih dobrin pa se obravnavajo kot prihodki iz nepridobitne dejavnosti in so neobdavčeni.
K dobrodelnosti bi morala spodbujati država
Čeprav je donator dobrodelnež, pa vendarle pričakuje nekaj koristi od donacij, zlasti v obliki davčnih olajšav. »Praviloma so prejemniki donacij nepridobitne organizacije, ki so registrirane v humanitarne, invalidske, socialnovarstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojno-izobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke in religiozne namene. Donator – pravna oseba lahko za dane donacije uveljavlja davčno olajšavo za znesek izplačil v denarju in v naravi, če gre za izplačila rezidentom Slovenije, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti,« pojasnjuje naš sogovornik.
To olajšavo je mogoče uveljaviti do višine 0,3 odstotka obdavčenega prihodka zavezanca – donatorja, ki je pravna oseba – v davčnem obdobju. »Poleg te olajšave lahko zavezanec – donator uveljavlja še olajšavo višini 0,2 odstotka obdavčenega prihodka davčnega obdobja za znesek izplačil v denarju in v naravi za kulturne namene in za izplačila prostovoljnim društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu,« pojasni Filip.
Pri prejemniku pa se donacija računovodsko obravnava kot prihodek iz nepridobitne dejavnosti, kar pomeni, da je neobdavčen. Vendar to velja le v primerih, ko prejemniki delujejo v humanitarne, znanstvene, zdravstvene in druge zgoraj naštete namene. »Če bi donator, ki je pravna oseba, doniral denar ali v naravi drugemu podjetniku ali podjetju, pa bi se pri prejemniku to vštevalo med obdavčljive prihodke, pri darovalcu pa se ne bi priznalo kot davčna olajšava za donacije,« pojasni Jure Filip.
Poglejmo še, kaj pomeni z davčnega vidika, če pravna oseba donira v naravi ali denarju neposredno fizičnim osebam. »Taka donacija se šteje kot darilo, ki je davčno nepriznan odhodek in ne predstavlja davčne olajšave. Prejemniku – fizični osebi pa se tako darilo šteje v dohodninsko osnovo med prihodke, od katerih mora plačati dohodnino,« pojasnjuje sogovornik.
Donira vse manj pravnih oseb
A vrnimo se k donacijam, ki jih podjetja namenjajo nepridobitnim dejavnostim, to so torej sredstva, namenjena javnemu dobru. Govorimo o družbeni odgovornosti, ki je postala kar nekakšna moda, a žal je davčno okolje za donatorje preveč nespodbudno. V zadnjega skoraj četrt stoletja je država davčno olajšavo krepko pristrigla. Še leta 1993 je namreč znašala 10 odstotkov obdavčenega prihodka, potem je bila znižana na 2 odstotka in leta 1995 na sila skromnega 0,3 odstotka. Država je hotela vtis popraviti leta 2007, ko je uvedla dodatno 0,2-odstotno olajšavo, vendar je vse to le kaplja v morje.
Zato se pravzaprav ne smemo čuditi, da je število pravnih oseb, ki se odločijo donirati sredstva, tako nizko, pa še manj jih je iz leta v leto. Po podatkih, ki jih je zbral Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS), se je v zadnjem desetletju število pravnih oseb, ki so uveljavljale olajšavo, skoraj prepolovilo. Tako je leta 2006 od skoraj 140.000 zavezancev 0,3-odstotno olajšavo uveljavljalo dobrih 15.000 ali 11,19 odstotka vseh zavezancev, leta 2016 pa je bil ta delež le še 6,38 odstotka. Še slabša je slika pri dodatni 0,2-odstotni olajšavi za donacije v kulturne namene in za varstvo pred naravnimi nesrečami; delež podjetij donatorjev sega namreč le malo čez en odstotek.
Kaj je donacija? Za donacijo gre, kadar komu kaj podarimo brez pričakovanja povratnih ugodnosti oziroma drugih povračil. Kdor donira, z namenom obdaritve nameni določena sredstva, v zameno pa ne zahteva ničesar. Bistvena razlika med donacijo in sponzorstvom je v tem, da gre pri sponzorstvu za poslovno sodelovanje med sponzorjem in prejemnikom sredstev – v praksi gre največkrat za oglaševanje sponzorja. |
Povedati je sicer treba, da nizka olajšava ni edini vzrok za tako nizko stopnjo donatorstva v Sloveniji. V nekaterih zahodnoevropskih državah, na primer v Nemčiji in Franciji, so te olajšave tudi nizke, vendar nas te države po višini in številu donacij močno prekašajo. To gre pripisati tudi dejstvu, da ima tam donatorstvo večjo tradicijo kot pri nas, zato je ta kultura precej višja. Pri tem je ključnega pomena povezovanje med gospodarskimi in neprofitnimi nevladnimi organizacijami, ki pri nas tudi peša, čeprav obstaja nekaj dobrih primerov, tako med večjimi kot manjšimi podjetji, celo takimi, ki imajo sedež v tujini, v novonastalih podjetjih pa družbeno odgovornost dostikrat zapišejo pod glavne usmeritve delovanja podjetja. Tako so društva in druge upravičene organizacije prepuščeni svoji iniciativi in so pri pridobivanju sredstev bolj ali manj uspešni.
Država oziroma vse vlade, ki so se zvrstile v zadnjih dvajsetih letih, kljub številnim pobudam za dvig davčne olajšave, tudi s strani CNVOS, za to očitno nima(jo) interesa. Na prvi pogled z dvigom olajšave neposredno izgublja državni proračun, saj bi se tako nabralo manj davkov. A ta denar bi se skozi nepridobitne nevladne organizacije kanaliziral v družbi koristne programe, zaradi česar bi država na koncu vendarle pridobila.
Le en obrazec za dobro delo
Dobrodelni pa smo lahko vsi, prav vsak med nami, ki je dohodninski zavezanec. Tudi fizične osebe se lahko odločijo za donacijo nepridobitnim organizacijam. »To lahko med drugim storijo tako, da se odločijo za donacijo do skupno 0,5 odstotka svoje dohodnine. Izberejo lahko do največ pet organizacij s seznama nepridobitnih organizacij in jim namenijo ta del dohodnine kot donacijo. Ta denar bi sicer ostal v državnem proračunu, donator pa s to donacijo ničesar ne izgubi. Vsekakor lahko fizične osebe po želji donirajo denar v dober namen tudi sicer, vendar to ne bo vplivalo na znižanje njihove dohodnine,« smo še izvedeli od davčnega strokovnjaka Filipa.
Med potencialnimi prejemniki teh donacij, recimo jim dohodninska donacija, so predvsem nevladne organizacije, ki jih je nekaj več kot 5000, poleg njih pa še politične stranke, verske skupnosti in nekaj drugih, vseh upravičencev je nekaj več kot 5600.
Kdo lahko prejme donacijo? Praviloma so prejemniki donacij nepridobitne organizacije, ki so registrirane v humanitarne, invalidske, socialnovarstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojno-izobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke in religiozne namene. Pri njih se donacija računovodsko obravnava kot prihodek iz nepridobitne dejavnosti, kar pomeni, da je neobdavčen. |
Uroš Bonšek iz CNVOS nam je povedal, da na leto v davčni blagajni ostane okoli pet milijonov sredstev, ki bi jih zavezanci lahko donirali upravičencem iz naslova 0,5 odstotka dohodnine. Skupni znesek vseh dohodninskih donacij se je sicer v desetih letih povišal z dobrega 2,5 milijona na dobrega 4,6 milijona evrov, vendar ostane preveč neizkoriščenega denarja. »Da bi povečali ta delež, državljane z različnimi akcijami pozivamo, naj donirajo. Navsezadnje jih to nič ne stane, niti preveč truda, le ustrezen obrazec je treba izpolniti. Lani smo akcijo izpeljali s pomočjo znanih Slovencev, letos ljudi pozivamo prek občinskih glasil. Rezultat? Lani se je iz naslova dohodninske donacije nabralo za 600.000 evrov več kot leto prej,« pojasni Bonšek. Mi pa dodajmo, da država tudi tu nima interesa za povečanje donacij, podobno kot pri pravnih osebah, saj omenjenih nerazporejenih pet milijonov evrov ostane v državni blagajni
