KAMNIK – Med podvigi, s katerimi so si državnozborski poslanci zdajšnjega mandata služili mesečno plačo, je tudi sprejetje odloka o prodaji peščice slovenskih gradov v lanskem letu. Saj če so jih gradili tujci, kot smo še nedavno obvezno poudarjali, potem nam menda pripada, da jih vsaj prodamo. Šalo na stran, zanimanje bodočih graščakov je za zdaj še povsem nezaznavno.
Samostan s poreklom
Sredi pasjih dni, ko volilno telo beži pod senco in k vodi, pa je v javnost pricurljala še novica, da je poleg devetih gradov mogoče kupiti že tudi samostan. Takega, ki z obzidjem in debelimi zidovi močno spominja na grad. Le da tega ne prodaja država, ampak Cerkev. Poslancem se zato ni treba prav nič odločati. Res si ga je država nekoč prilastila, a ga je v denacionalizacijskem postopku tudi že vrnila upravičencu, Slovenski provinci uršulink Rimske unije. Te imajo provincialno hišo na Pržanu v župniji Ljubljana Šentvid, skupnosti so še v Izoli, Mariboru, Svetem Duhu pri Škofji Loki, najštevilnejša je v Ljubljani na zgornjem delu Kongresnega trga, ter v Mekinjah pri Kamniku. V stavbah za obzidjem, kjer so skoraj pol tisočletja živele in delovale klarise, leta 1902 pa jih kupile uršulinke, zdaj živijo samostanske sestre Jakobina Arh, Fidelis Bratina, Marjeta Pija Cevc, Magdalena Cimerlajt, Irena Janež, Ivana Repnik in Sabina Vakselj ter Nataša, ki je še na poizkusni dobi pred sprejemom v noviciat. Na svoji spletni strani so zapisale: »Posvečamo se katehezi na župnijah in v Centru za rehabilitacijo in usposabljanje v Kamniku, utrip skupnosti posebej zaznamuje Marijin dom duhovnosti, v katerem se zbirajo mladi iz vse Slovenije. Poleg tega smo dejavne v življenju province v različnih skupinah, sodelujemo tudi v drugih oblikah evangelizacije (katehumeni, usposabljanje pastoralnih delavcev). Kolikor zmoremo, skrbimo za vzdrževanje in nego samostana ter okolice.«
VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: Kam bodo šle nune po prodaji samostana?
