Lesna industrija v škripcih
Po oceni Frelihove je razlogov za izgubo več, največji vzrok pa je menda huda recesija, ki je prizadela lesno industrijo. Po njenih navedbah se zadolženost podjetja med njenim vodenjem sploh ni spremenila, podjetje pa tudi ni najelo nobenega novega posojila. Glede najema maksimalnega hipotekarnega posojila, s katerim naj bi po mnenju delavcev izčrpavala podjetje, je Frelihova pojasnila, da ima Banka Celje vpisano maksimalno hipoteko že precej let, in to na skoraj vseh nepremičninah Garanta.
»Uredili smo zavarovanje posojila pri Poštni banki Slovenije. Aprila nam ta banka ni podaljšala posojila v višini 276.000 evrov, katerega zapadlost je bila v marcu. Banka je vztrajala na zavarovanju s hipoteko, ker pa Garant ni imel bremen prostih nepremičnin, smo uredili zavarovanje z vpisom maksimalne hipoteke v višini okrog 400.000 evrov na nekaterih nepremičninah. Posel je bil popolnoma običajen in transparenten,« je zagotovila Frelihova.
Upad prodaje na lastnih tleh
V zvezi s poslovanjem Garanta je pojasnila, da jim preglavice povzroča huda recesija, v kateri je lesna panoga. Največji upad prodaje tako Garant beleži na slovenskem trgu in trgu nekdanje Jugoslavije. Poleg zmanjšanja povpraševanja so problem tudi stalni pritiski na zniževanje cen. Po njenih besedah so bili zato primorani znižati cene svojih izdelkov, da so obdržali pozicijo na trgu in da so ohranili sodelovanje z Lesnino.
»Poleg tega imamo težave še z nerednim plačevanjem naših dolžnikov. Vse to vpliva na likvidnost družbe. Dobavitelji so zaradi splošne panike v lesni industriji začeli skrajševati plačilne roke, zmanjševali so tudi svoj obseg poslovanja. Tako je večkrat prišlo do težav z dobavo repromateriala. Prav tako nam dobavitelji zaradi manjšega obsega poslovanja proizvodnje v Garantu niso mogli dobavljati manjših količin, ker se jim posel ne izplača. Občasno pa se tudi dobave ustavijo zaradi neplačil, kar danes ni nič neobičajno,« je dejala.
Zavrnjene vloge
Zatrdila je, da ima Garant poravnane vse davke in prispevke, izplačilo regresa za letni dopust pa po mnenju Frelihove ni bilo možno. Kljub naporom, da bi se dodatno zadolžili, so Garantovo vlogo za posojilo zavrnili vsepovsod. Po njenih navedbah Garant v preteklih letih ni izplačeval regresa, o težavah pri izplačilu regresa pa je obvestila predsednika sveta delavcev in predsednika podjetniškega sindikata.
Predvideni rok za izplačilo regresa je najkasneje do konca oktobra v skladu z zakonom o delovnih razmerjih. »Je pa to seveda vse odvisno od nadaljnjega poslovanja družbe in vzdrževanja tekoče likvidnosti. Ker so razmere na trgu še težje, napovedi pa nič obetavne, upam, da nam bo uspelo preživeti tudi to,« je dejala Frelihova.
Direktorica na bolniški
Po njenih ocenah je dialog med upravo in pogajalci predstavnikov sveta delavcev ter sindikata potekal normalno. Očitke o neudeležbi na zboru delavcev je označila za neutemeljene, saj da je šele v četrtek prejela vabilo za srečanje. Zavrnila je tudi očitek o neodzivnosti in pri tem pojasnila, da je bila julija na dopustu in bolniški, o čemer pa ni dolžna obvestiti sindikata. Za Frelihovo je ravnanje sindikata Garanta popolnoma nerazumljivo, saj so doslej vedno prejeli plačo do 18. v mesecu.
Delavci so v četrtek povedali, da je Frelihova na celotno premoženje Garanta, vključno s parkirišči, aprila najela maksimalno hipotekarno posojilo, ki naj bi znašalo tri milijone evrov. Delavci so tudi navedli, da so Frelihovo pozvali na zbor delavcev, naj jim razloži, kakšne so razmere v podjetju, vendar je to odklonila. Po njihovi oceni je Frelihova neodzivna in nedostopna, saj v družbo »pride, ko pride«, vsa pooblastila o vodenju Garanta pa so v njenih rokah.
