NA KOŽO

Diletantizem vsepovsod

Objavljeno 10. julij 2014 00.35 | Posodobljeno 10. julij 2014 00.36 | Piše: Andrej Predin
Ključne besede: komentar

Danes je vsak lahko
pisatelj, glasbenik, slikar ali plesalec.

Andrej Predin. Foto: S.N.

Britanska avtorica Joanne Harris, ki jo najbolj poznamo po njeni uspešnici Čokolada – ta je pozneje skočila tudi na velika platna z Johnnyjem Deppom in Juliette Binoche v glavnih vlogah –, je nedavno spregovorila o skrb vzbujajočem stanju britanskih pisateljev. Ti zdaj na leto v povprečju zaslužijo 13.800 evrov, kar je občuten padec od leta 2005, ko so jih zaslužili 19.000. Ob tem velja poudariti, da le vsak deseti lahko preživi zgolj od pisanja, drugi imajo redne službe.

Po njenem prepričanju je strahoten uspeh J. K. Rowlingove, ki je doslej s Harryjem Potterjem zaslužila vrtoglavih 716,3 milijona evrov, eden poglavitnih krivcev za zmotno podobo o pisateljih. V javnosti naj bi vladalo prepričanje, da so pisatelji zelo dobro plačani in da samega pisanja sploh ne bi mogli označiti kot delo. Prav zaradi tega naj bi se tudi razbohotila spletna kraja literarnih del, saj so ljudje prepričani, da imajo pisatelji tako in tako polno rit vsega. V Sloveniji verjetno ni nikogar, ki bi verjel, da pisatelji živijo v izobilju, kaj šel, da je kdo s knjigo zaslužil milijone. Pri nas vlada prepričanje, da je pisatelj lahko tako rekoč vsak, ki sestavi knjigo. Pravijo, da je v Sloveniji več pisateljev kot bralcev, nekaj podobnega bi lahko trdili tudi za glasbo, saj ima že vsaka družina svojega muzičarja, ki je izdal zgoščenko ali vsaj posnel kakšno skladbo. Potem so tukaj še samooklicani slikarji pa plesalci in tako naprej. Diletantizem na vsakem vogalu. Vse je razvrednoteno, saj nismo več sposobni prepoznati kakovosti in se ograditi od pufla.

To naredi uspešna vzgoja potrošnika v kombinaciji z uničenjem statusa novinarja. Pravi umetniki se utapljajo v morju diletantov, ki jim s svojim ljubiteljstvom kradejo redke priložnosti za zaslužek. Ljudem pa je itak vseeno, samo da se poje in pleše in pije in joče in obtožuje. Četudi se poje predvsem v hrvaščini in angleščini, pleše na kupone, joče na skrivaj in obtožuje vsepovprek. Vest si lajšamo ob prebiranju o presežkih kulturniške elite, ki je, kar ni presenečenje, prav tako pokvarjena in premrežena kot vse drugo. In kako naprej? Dober začetek bi bil nakup kakovostne knjige. 

Deli s prijatelji