LOČE PRI DOBOVI – Komaj 24-letni konjar in rejec ameriških quarter konj Marko Vašcer iz Loč pri Dobovi je pred dnevi na predlog treh članov postal eden najmlajših članov elitnega združenja AQHA Professional Horsemen Association. To prestižno priznanje je ob skoraj šestih milijonih konj pasme quarter v Evropi in Severni Ameriki do zdaj prejelo le 800 konjarjev: v Italiji se z njim ponašata dva, v Avstriji le eden. Diplomirani inženir živinoreje je eden najmlajših članov združenja, ki imajo na konjeniški prireditvi pravico opozoriti na morebitne nepravilnosti in prijaviti zlorabo konja.
Diplomirali ste na temo uporabe genskih testov pri rejskih programih ameriških quarter konj. Kaj to pomeni?
Tudi pri rejskem programu za določeno pasmo konj, se pravi pri selekcioniranju, imamo možnost uporabe genskih testov na določene dedne bolezni. Pri paritvi torej pazimo, da ne prenašamo potencialno nevarne bolezni, denimo PSSM, podobni diabetesu pri ljudeh.
Da ima mlad konj PSSM, še tako izkušen konjar pri nakupu ne more opaziti. V resnici taki konji niso primerni za ježo, saj se že pri manjšem naporu začnejo potiti in dobijo močne mišične krče.
Lahko z genskimi testi izločate tudi konje s slabimi kopiti, kar je pri konjih ključno?
Trenutno te možnosti še ni, bo pa nekoč zagotovo.
Za lipicance pravijo, da imajo zelo dobra kopita, pri ameriških quarter konjih pa je to menda večja težava?
Ni čisto tako. Lipicanci imajo res izjemno zdrava in močna kopita, kar je verjetno posledica naravne selekcije reje na kraškem kamnitem terenu, kjer so konji s slabo dedno zasnovo kopit zelo hitro odpadli. Glede slabih kopit pri ameriških quarter konjih pa gre za posploševanje. V Sloveniji se je to zgodilo izključno zaradi prve uvožene kobile, ki je imela res slaba kopita, ta pa so se z njenimi potomci razširila. Na svetovni ravni za to pasmo ne moremo govoriti o slabih kopitih.
Koliko je teh konj na svetu?
Okoli šest milijonov. Neprimerljiva množica z lipicanci, ki jih je le 3000.
Kaj to pomeni za lipicance, so v nevarnosti?
Vsaka maloštevilna pasma je na dolgi rok v nevarnosti. Ameriškega quarter konja lahko denimo parimo z angleškim polnokrvnjakom, s čimer v pasmo prinesemo svežo kri, kar nam pomaga preprečiti pretirano parjenje v sorodstvu. Pri lipicancih te možnosti nimamo.
Je konje treba podkovati ali ne? Tu so mnenja deljena.
Če bi konji danes toliko delali in vlekli tako težka bremena kot pred desetletji, bi jih morali podkovati, saj kopita ne rastejo tako hitro, kot se obrabljajo na makadamu. Naši konji, denimo, niso podkovani, pa jih tudi jezdimo, vendar največ uro do dve na dan. Ne morem zagovarjati ne prvega ne drugega načina, oskrbo kopit je treba prilagoditi delavniku konja.
Rek pravi, da greš s prvim konjem v stečaj, z drugim pa do konca propadeš. Kakšne so možnosti preživetja z rejo konj danes?
Ta rek zagotovo pogosto drži. Konjereja je tek na dolge proge, pri nas sta s konji začela mati Doroteja in oče Gorazd, ki sta po 20 letih dela šele v zadnjih letih tudi z mojo pomočjo ustvarila ime, ki mu kupci zaupajo. Menim, da se da dobrega konja in zlasti dobro izšolanega vselej prodati. Trenutno jih imamo 11, ukvarjamo se z rejo, vzgojo in šolanjem ameriških quarter konj in šolanjem jahačev.
Koliko konj pomeni eno delovno mesto?
Od deset do petnajst: od tri do štiri plemenske kobile, dva dobra plemenska žrebca za pripuste, preostalo so potomci do štirih let. To je osnova, ki predstavlja različne vire dohodka, nekaj od prodaje žrebet, nekaj od šolanja drugih konj, nekaj od pripustov in še nekaj od učenja jahanja.
Koliko je povprečna cena vaših žrebet?
Okoli 3000 evrov, kar je za slovenske razmere zelo solidna cena in smo zadovoljni. V Nemčiji je od 6000 evrov. Mi večino dela opravimo sami, in to pomeni tisto razliko.
Slišal sem, da bi morala imeti vsak jahač in njegov konj izpit iz osnovne A-dresure. Kakšno zvezo ima dresura s terenskim jahanjem?
Na videz res nima zveze, saj si dresuro predstavljamo v lepo urejeni maneži, vendar je znanje A-dresure ravno na terenu ključno. Konji, zlasti v skupini, denimo v konjenicah, gredo s preostalimi, s čredo. Težave nastanejo pri ozkem prehodu, pri stopanju čez potok, most, skozi ozka vrata in podobno. Takrat se nešolani konji vznemirijo, nočejo naprej, jahač jih vleče... Tako klasična dresura kot denimo trail, to je tehnična disciplina pri western jahanju, daje konju in jezdecu omenjena znanja. Samo če je konj vajen sodelovati, ga lahko obvladujemo.
Slišati je, da konji niso preveč inteligentne živali, da jih pujsi močno prekašajo.
Ne vem, koliko je primerjava smiselna. Po lastnih izkušnjah se konji zelo hitro učijo. Če k nam pripeljejo mladega, neujahanega, a socializiranega konja, ga bom v nekaj šolskih urah osedlal in se bo brez težav na ukaz ustavil. Če ima konj slabo izkušnjo, je seveda drugače. Šolska ura ni zastonj omejena na 45 minut, saj tako kot konjem tudi ljudem koncentracija pade in potrebujemo premor. Konj ima dovolj eno uro pouka na dan.
Lipicanci res niso primerni za začetnike?
Lipicanec je temperamenten, eksploziven in močan. Če želimo s konjem izvajati zahtevne elemente klasične španske jahalne šole na Dunaju, to so skoki kapriola pa korbete in levade, potrebujemo dinamičnega, eksplozivnega konja, ki mu moramo pri selekciji ohranjati temperamentno naravo, kar seveda zahteva izkušenega konjarja. Ameriški quarter konji so zelo umirjeni, a tudi energični, saj se je moral na ukaz v galopu pognati za kravo in na ukaz tudi obstati. To je delovni konj, ki je moral jezdeca med kravami ubogati, sicer je bilo lahko nevarno. Kavboj, ki je bil vsak dan po nekaj ur v sedlu, si ni mogel privoščiti vsako jutro znova 15 minut rodea, da bi ga umiril. V Ameriki so hoteli imeti pred stoletjem in pol univerzalnega konja in napačno temperamentne so hitro izločili. Lipicanec je svetovna izjema, in to bi morali zagotovo bolj negovati.
Koliko lahko tehta jahač?
Jezdec ima lahko do 20 odstotkov konjeve teže. Če konj tehta 500 kg, lahko nosi tudi stokilogramskega jezdeca, a seveda ne ves dan, ampak kakšni dve uri.
Konji so plašne živali, a jih kar dobro obvladujemo, saj ni pretirano veliko nesreč.
Konji so plašni, a izkušeni konjar lahko že po zunanjih znakih, denimo nazaj stegnjenih ušesih, zlahka razbere njegovo namero in ukrepa. Na velikih konjeniških prireditvah in sejmih, kjer se konji sprehajajo med glasno množico, tako rekoč ni nesreč. Konji so izšolani za množico, obiskovalci pa jih poznajo in se jim ne bodo neopazno približali od zadaj in podobno. Nisem še bil poškodovan, nekajkrat pa mi je po nesreči stopil na nogo.
Če konj ve, da sem zanesljiva oseba, ki ga ne ogroža in mu nosi hrano, mi bo zaupal. Na naši kmetiji se to pokaže tako rekoč vsakič, ko dobimo na šolanje tri-, štiriletnika, za katerega lastnik ni imel časa ali pa ni znal z njim komunicirati. Po enem mesecu je name bolj navezan kot na lastnika, ki je bil prej tri leta z njim.
Se da konja, ki je napačno vzgojen ali ima slabo izkušnjo, prevzgojiti?
Odvisno od stopnje problema. Daljšo negativno izkušnjo ima konj, več časa bomo potrebovali, da se mu bomo približali in nam bo zaupal. Lahko traja leta, da bo dojel, da se določene stvari ni treba več bati.
Zadnjih nekaj let ujahujete in prevzgajate konje. Vas je kateri vrgel s sedla?
Ne. Nepokvarjeni konji me nikoli ne poskušajo vreči iz sedla. Težava je pri tistih, ki so nepravilno ujahani in jim je metanje iz sedla prešlo v navado. S takimi delam posebno previdno in še nisem imel nesreče.
Kako ujahati divjega konja?
V ZDA in zdaj celo v Evropi obstaja tekmovanje ujahovanja divjih konj, mustangov. V divjini jih ujamejo in jih razdelijo zainteresiranim konjarjem za eno leto. Na koncu pridejo skupaj in pokažejo, kako je uspela prevzgoja. Konjarji imajo različne pristope, a danes je vsem skupno, da pri konju agresija in prisila odpadeta. Ključna težava divjega mustanga ni v ujahovanju, ampak v pristopu. Zaradi močnega samoohranitvenega nagona divjih konj potrebujemo zelo veliko časa, da nam bo zaupal. Potem ga bomo relativno zlahka ujahali.
Zakaj je v konjeništvu vse več žensk?
Ni enoznačnega odgovora, med bolj zanimive razlage spada tista, da so dekleta bolj vztrajna pri delu ter na stran dajo svoj ego, kar je pri konju zelo pomembno. Druga pa je še lepša: da imajo dekleta mehkejšo roko, zato jim konji raje sledijo, sodelujejo z njimi.
