LJUTOMER – Čeprav so v ospredju javne pozornosti veliki protesti proti političnim elitam in posameznikom, ne smemo spregledati drugih protestnih shodov, npr. proti konkretnim podražitvam (v zadnjem času vode), priključitvam vaških vodovodov na centralne, izgradnji elektrarn, bioplinarn, daljnovodov ipd. Eden takih je potekal v Gasilskem domu Mekotnjak pri Ljutomeru, kjer je okoli sto udeležencev, lastnikov zemljišč, znova potrdilo že znano odločitev, da prebivalci osrčja Prlekije, še prav posebno največjih občin Ljutomer in Ormož, odločno nasprotujejo gradnji daljnovoda 2 x 400 kilovoltov med Pincami in Cirkovcami čez njihovo območje. Zahtevajo, naj ga zgradijo drugje. Sami ponujajo mogočo izbiro z gradnjo daljnovoda ob pomurski avtocesti, v nobenem primeru pa svojega območja ne dajo.
Odločno, neomajno proti
»Naše ozemlje je že dovolj prepredeno z daljnovodi in drugimi onesnaževalci okolja, še enega daljnovoda nikakor ne moremo sprejeti. Zato bomo svoje interese branili z vsemi pravnimi sredstvi, in če to ne bo dovolj, tudi z lastnimi telesi. Še sveže so slabe izkušnje že z daljnovodom 2 x 100 kilovoltov, ki gre v bližini naših hiš,« je povedal podpredsednik Civilne iniciative (CI) Ljutomer-Ormož Franc Slokan in dodal, da daljnovodu ne nasprotujejo nasploh, vendar nočejo, da bi bil speljan skozi njihovo območje. Podobno je ogorčen tudi predsednik CI Damjan Vrbanjščak, ker da jim država vedno nekaj vsiljuje, ljudi pa nihče ničesar ne vpraša: »Doslej so bila odgovornim po raznih ministrstvih posredovana številna nasprotovanja k predlogu Državnega lokacijskega načrta (DLN), vendar vse zaman. Od ministrstev in investitorja ni posluha, zato smo se bili primorani združevati.« Prleki menijo, da so minili časi, ko je bilo v imenu »družbenega interesa« mogoče tudi prisilno odvzeti kakšno pravico ljudem in lastnikom zemljišč.
Tej gradnji v Ljutomeru nasprotujejo že od leta 2001, saj želijo zaščititi kakovost bivanja vseh občanov. Poglavitni sklep zbora lastnikov zemljišč v Mekotnjaku zato ne preseneča: »Smo proti gradnji trase daljnovoda 2 x 400 kV prek našega ozemlja in našo posest bomo branili tudi z morebitno državljansko nepokorščino.«
K avtocestni ograji
Franc Slokan je še poudaril, da je CI poskušala že večkrat s pogovori in predlogi prepričati družbo Elektro-Slovenija (ELES), naj odstopi od predvidene trase daljnovoda ali jo preusmeri drugam, vendar so doslej naleteli zgolj na gluha ušesa: »Očitno nas imajo za neumne. Mi nismo proti gradnji novega daljnovoda, vendar ga na svojem ozemlju ne bomo dopustili, prav tako pa ga ne želimo naprtiti komu drugemu, zato ne bomo predlagali nobenih drugih območij.«
Vseeno je bilo na zboru nekajkrat slišati predlog, da bi lahko trasa daljnovoda Cirkovce–Pince potekala ob zunanji ograji avtoceste. So pa soglasno potrdili sklepe CI Ljutomer-Ormož o popolnem nasprotovanju gradnji že predvidene trase daljnovoda in o branjenju svojih posesti z morebitno državljansko nepokorščino, če bo treba (tudi s fizično silo, je bilo slišati). Naslednji poglavitni sklep je, da se bodo civilne iniciative na prizadetih območjih poskušale povezati med sabo in ustanoviti društvo ali podobno pravnomočno telo, ki bo lahko zbiralo sredstva in potem vlagalo tožbe proti družbi ELES ali proti državi: »Če nas bo s simpatizerji skoraj 10.000, nam bo država vendarle morala prisluhniti.«
Prleki ne mislijo popustiti, saj gre s postavitvijo daljnovoda za oškodovanje prebivalstva in degradacijo območja za več rodov.
Kot dialog gluhih
S strateškim načrtom razvoja pretoka energije mednarodnega pomena je leta 2001 Republika Slovenija pristopila k postopkovnemu načinu sprejetja uredbe Državnega lokacijskega načrta umeščanja trase visokonapetostnega daljnovoda 2x400 kV Pince-Cirkovce. Stališče vseh civilnih iniciativ na tem območju je enotno: tej trasi nasprotujejo. Šestnajstega oktobra 2012 je bil ustanovljen konzorcij civilnih iniciativ občin Videm, Markovci, Gorišnica, Ormož in Ljutomer, ki skupaj predstavlja okrog 40.000 občanov. Na sestanku z ministrom Zvonetom Černačem, predstavniki resornih ministrstev, župani oziroma predstavniki občin ter konzorcijem CI, ki je bil 20. novembra 2012, so jasno povedali, da sprejete trase nočejo, še več, da ji odločno nasprotujejo. Predstavili so tudi za posamezne CI smotrne alternativne rešitve – vendar so dobili jasen signal, da sprejete uredbe ni mogoče umakniti. Minister Černač je sicer obljubil ustanovitev delovne skupine, ki bo do srede decembra proučila kritične točke umeščanja visokonapetostnega daljnovoda, vendar so mogoče samo korekcije obstoječe sprejete trase, drugo ne. Kot so zapisali v CI, je država ostala zgolj pri obljubah. Eles je namreč že konec novembra 2012 poslal občinam obvestilo o nameri pridobivanja soglasij lastnikov zemljišč glede pravice za gradnjo na njihovem ozemlju.
