RAZKRIVAMO

Članica sekte grozi Slovenskim novicam

Objavljeno 27. november 2015 18.04 | Posodobljeno 27. november 2015 18.04 | Piše: Tomica Šuljić

Po razkritju o delovanju Zdrave Atmosfere grožnje državne uradnice Irene Zakotnik. Spregovorili so tudi frančiškani, ki so sekti oddali prostor v cerkvi v središču Ljubljane.

Frančiškani so končno pojasnili, kako je kult prišel pod njihovo streho. Foto: Igor Mali

LJUBLJANA, LAŠKO – Po sobotnem razkritju kulta Zdrava Atmosfera in njenega voditelja Draga Barušića, ki domuje v prostorih ljubljanske frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja, so bili mnogi neprijetno presenečeni. A ne le verniki, ki so prek časopisnega članka spoznali, s kom si delijo streho v božjem hramu, še bolj razkačeni so bili člani kulta Zdrava Atmosfera, ki so od žalitev novinarja prešli k grožnjam: »Res ti želim, da si pravočasno prideš k pameti na milo, ker mi smo ustvarjeni za paciente, kot si ti, in če bo nujno, ti obljubljamo, da boš ti, ki si sramota ne samo staršev, temveč države, ozdravel na silo,« je zapisala ena od članic Irena Zakotnik. Še bolj kot grožnje je bil osupljiv podpis: »Poverjenica Nevladne Družine ZA, Irena Zakotnik, uslužbenka ministrstva za finance.«

Glede na to, da smo takšno pisanje prejeli sredi delovnega dne, in sicer v torek, malo po 13. uri, nas je zanimalo, ali je državna uprava padla tako nizko, da lahko podsekretarke med službenim časom vodijo tudi zasebno religiozno vojno. 
Irena Ferkulj iz službe za odnose z javnostmi na ministrstvu za finance je povedala, da uslužbenka tega ni počela na službenem računalniku: »Včeraj, 24. novembra 2015, gospe Zakotnik ni bilo v službi. Glede na posredovano lahko ugotovimo, da gre za zasebno korespondenco, ki ni bila poslana iz službene pošte niti ni bila poslana v službenem času in ne predstavlja stališč ministrstva za finance.« Zakotnikova tako lahko še naprej grozi, kar je počela tudi v nadaljevanju tedna?!

Cerkev jih je prevzela, Drago še bolj

Več treznosti je med frančiškani, ki so molčali več kot teden dni po prejetju naših prvih vprašanj, nato so molčali še v drugo in tretje. A ko smo včeraj potrkali na vrata cerkve na Prešernovem trgu, nas je vendarle sprejel gvardijan (predstojnik) samostana Ambrož Mušič. Končno je pojasnil, kako je sekta lahko dobila prostor pri njih: »Pred par leti so ti ljudje iz Zdrave Atmosfere prišli k polnočnici, obred jih je prevzel in so želeli nekako bolj spoznati našo vero, krščanstvo in cerkev.« Mušič odločitev utemeljuje s tem, da se kot frančiškani trudijo biti blizu človeku: »Tudi tistemu, ki drugače razmišlja. Ta odprtost nam je lastna.«

Nekaj članov Zdrave Atmosfere se je vključilo v katehumenat, katerega namen je priprava odraslih na prejem zakramentov, torej krsta, birme in obhajila: »Vodja skupine je bil vesel, da pridejo ljudje, ki so bili oddaljeni in imajo željo po spoznavanju. Nato so izrazili prošnjo, ali bi lahko imeli kak prostor za svoja srečanja,« razkriva gvardijan Mušič. Pod stopnicami cerkve Marijinega oznanjenja je nekdanja evharistična kapela, ki zadnja leta ni bila v uporabi: »Nismo jih sprejeli za stalno, ampak za določen čas, da vidimo, kako bodo stvari šle.«

In šle so – predaleč. Vsaj za Cerkev, pričajo posamični javni izlivi ljubezni do učitelja Draga, objavljeni na spletni strani Zdrave Atmosfere: »Je Drago čarodej ta pravi, štrika, plete, vse popravi, vse, kar zjebemo si sami, vse, kar narobe plete se nam po glavi. Bi ga kar do nazga slekel, samo v eno srajčko ga oblekel. Bi na oltar ga posadil in na vekomaj častil,« pesni Lojzi Berginc, član kulta Zdrava Atmosfera. Kako Cerkev vidi to?

Vznemirjenje, strah in bolečina

Mušič pojasnjuje, da je odnos do vere delikatna zadeva: »Tu so ljudje, ki so jih sem pripeljale različne življenjske zgodbe. Nekomu se lahko pomaga v pozitivno, da se postavi na noge, lahko pa to gre v nezdravo odvisnost.« Z dvema pismoma se nam je oglasila tudi gospa, zaradi katere se je zgodba sploh začela razpletati. Ker zaradi pripadnosti kultu Zdrava Atmosfera čutita posledice njena dva mladoletna otroka, je ne bomo razkrivali. Gospa med obtožbami sila nespretno pojasnjuje nekatere svoje odločitve, kot na primer: »Ker ne sme več skončati v usta, jaz nisem več vredna žena. Nisem kanibal, da bi jedla seme otrok.« Isto pisanje je gospa naslovila tudi na nadškofa in s tem verjetno ni naredila usluge Zdravi Atmosferi, ki se – navkljub dobrodelnim akcijam ter prostovoljstvu članov – vse bolj kaže kot precej nezdrava.

Razburjenje po spoznanju je bilo veliko, pravi Mušič: »Dejansko imamo odgovornost do ljudi, ki sem hodijo, pa nimajo stika z Zdravo Atmosfero in jih te stvari vznemirjajo, strašijo, bolijo, različna čustva so. Naša odgovornost je, da poskušamo dati stvari na pravo mesto.« 
Priznava pa, da so v cerkvi običajno bolj počasni v enih stvareh, vendar takoj dodaja: »Tukaj je čas, da se nekateri ljudje usedemo in pogovorimo.« Prišel je čas, da božji pastirji ločijo zrnje od plev. Zgled pri njih si lahko vzame tudi javna uprava: sedmi člen naše ustave lepo pravi, da so država in verske skupnosti ločene. Ni sprejemljivo, da se državni uradniki bahajo s svojimi funkcijami, ko v isti sapi grozijo iz verskih ali okultnih prepričanj.

Deli s prijatelji