LJUBLJANA – Danes bodo poslanke in poslanci v nadaljevanju redne seje državnega zbora poleg drugega odločali tudi o vladnem predlogu novele zakona o dostopu do informacij javnega značaja (predlogu novele ZDIJZ), ki predvsem v strokovni javnosti povsem upravičeno dviguje kar precej prahu. Polemika o najspornejši med predlaganimi novostmi (na nesprejemljivost zaračunavanja stroškov dostopa do informacij javnega značaja na način, da bi tistim, ki bodo odslej prosili, naj se jim omogoči dostop do različnih podatkov, povečevali njihove izdatke, so poleg Združenja novinarjev in publicistov ter Društva novinarjev Slovenije, ki sta se jima pridružila slovenski Transparency International, ta je namreč povsem nedvoumno protestirala zoper »nove pristojbine«, je opozorila tudi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik) intenzivneje poteka predvsem od začetka letošnje jeseni. Prelesnikova je v zvezi s tem pred dnevi pisala celo poslankam in poslancem. Opozorila jih je, da bi bila morebitna uzakonitev plačevanja dodatnega dela, ki je potrebno za dostop do informacij javnega značaja (sprejem dopolnila k 24. členu vladnega predloga novele, s katerim bi spremenili dozdajšnji 34. člen ZDIJZ), še kako neustrezna, saj bi lahko »neposredno negativno vplivala na izvrševanje temeljne človekove pravice dostopa do informacij javnega značaja«, ter jih pozvala, naj danes nikar ne podprejo spremembe zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki jo predlagajo SMC, SD in Desus.
Plačaj, pa boš izvedel
Za kaj gre? Po novem naj bi država prosilcem (vsem tistim, ki bodo neki državni oziroma javni organ ali ustanovo zaprosili za informacijo javnega značaja; tudi novinarjem, ja) zaračunavala, pa ne samo materialnih stroškov, tudi stroške dodatnega dela uslužbencev (uradnikov), ki bodo konkretno informacijo pripravljali za posredovanje zainteresiranim javnostim.
Nekoliko poenostavljeno povedano: če bo novinar v imenu medija, za katerega dela, poslej to ali ono ministrstvo zaprosil za informacijo (podatke), katere objava bo sicer resda v javnem interesu, ga bo slednje lahko že vnaprej seznanilo s cenikom dodatnega dela svojih uradnikov ali pa mu morda izdalo že kar predračun. Ja, podobno kot ko se odločate, da bi najeli mojstra, ki naj bi vam prenovil kopalnico. Ne, to žal ni šala.
Informacijska pooblaščenka je sicer že nekajkrat javno opozorila na problematičnost neupravičenega zaračunavanja stroškov dostopa do informacij javnega značaja, predvsem spornost zaračunavanja stroškov (dodatnega) dela javnih uslužbencev, ki so za opravljanje svojih javnopravnih nalog, kot vemo, že plačani iz javnih sredstev (z denarjem davkoplačevalcev): »Opozarjam, da bo to v praksi vplivalo zlasti na tiste kategorije prosilcev, ki se tega instituta poslužujejo (naj)pogosteje in tudi po obsegu zahtevajo (naj)več informacij. To pa so novinarji, medijske hiše, predstavniki nevladnih organizacij in civilne iniciative. Bojim se, da bo predlagano določilo dejansko omejilo dostop do informacij javnega značaja prav tistim prosilcem, ki največ prispevajo k dvigu transparentnosti družbe kot celote...«
Prelesnikova poudarja, da je ni prepričal niti argument predlagateljev spornega dopolnila, češ da želijo z zaračunavanjem stroškov dela omejiti morebitne zlorabe: »Veljavni ZDIJZ za tovrstne, izjemnih primerov zlorab, namreč že vsebuje določilo 5. člena, po kateri lahko naprošeni zavezanci zavrnejo dostop do informacije javnega značaja, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorablja pravico dostopa oziroma če je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.« S pomisleki Prelesnikove se strinjajo tudi predstavniki nevladnih organizacij, denimo Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij ter Transparency International Slovenije.
Še nekaj je treba vedeti: celo parlamentarni odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je podprl predlog poslanske skupine Združene levice, da bi vendarle ohranili dozdajšnjo ureditev. A niti to žal prav nič ne bo pomenilo, če se bo vladna koalicija danes odločila, da bo kot buldožer preglasovala in izničila še kako upravičene pomisleke informacijske pooblaščenke, nevladnih organizacij ter, ne nazadnje, medijev oziroma novinarjev.
Ni Prelesnikova nečesa prezrla?
Je informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, ko je na poslanke in poslance naslovila poziv, naj nikar ne podprejo dopolnila SMC, SD in Desusa k dozdajšnjemu 34. členu ZDIJZ, nekaj le prezrla? Kaj naj bi prezrla? Da imajo poslanke in poslanci vladne koalicije, ki jo v tem mandatu sestavljajo SMC, SD in Desus, v parlamentarni dvorani več kot zadostno večino, da sami sprejmejo še tako nerazumno zakonsko spremembo. Točno, nobenega vladnega predloga ni mogoče v parlamentarni dvorani zavrniti, če ga podpirajo (podprejo) poslanci vseh treh vladnih strank. Edini, ki bi v tem hipu še lahko preprečil, da parlamentarna (koalicijska) večina sprejme nesprejemljivo in za transparentnost v naši državi škodljivo zakonsko spremembo, je kvečjemu premier dr. Miro Cerar. Danes bo lahko znova pokazal, kako zelo je kot oblastnik naklonjen transparentnemu obveščanju javnosti. Za zagotovitev več etike v politiki žal ni dovolj, da predsednik vlade priredi sprejem za prinašalce luči miru iz Betlehema, kot je storil včeraj.
