LJUBLJANA – Govor predsednika SDS in vlade Janeza Janše na petkovem shodu Zbora za republiko je sprožil različne odzive in komentarje, v zvezi s tem pa se je oglasila tudi varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik.
Varuhinja ocenjuje, da gre za politični govor, ki na več mestih vsebuje elemente razpihovanja (političnega) sovraštva in nestrpnosti, ki ga 63. člen ustave RS opredeljuje kot protiustavnega. Ali ima tudi elemente kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti iz 297. člena kazenskega zakonika, bodo morali oceniti pristojni državni tožilci.
»Gre za politični govor, ki vsebuje elemente spodbujanja sovraštva in nestrpnosti do vseh, ki se ne strinjajo z njegovo politično usmerjenostjo. S tega vidika daje zelo slab zgled drugim nosilcem političnega in javnega govora.«
»Oznak z levimi fašisti si predsednik vlade ne bi smel dovoliti«
Označevanje drugače mislečih z »levim fašizmom« je nekaj, česar si predsednik vlade vendarle ne bi smel dovoliti. To je slab signal za vse, ki sodelujejo v javnih razpravah, saj z uporabo tega izraza še bolj širi meje sprejemljivosti sovražnega govora oziroma sovraštva in nestrpnosti v javnem govoru. S tem se odpira prostor drugim oblikam sovražnega govora, takega, kot se je na primer pojavil v obliki grafita na trgovskem središču v Ljubljani in je usmerjen proti katoličanom, je svoje mnenje pojasnila varuhinja.
Fašizem je namreč med drugim povezan z absolutno oblastjo (ne prizna delitve oblasti in neodvisnih organov), ki se hrani s sovraštvom do drugačnih in ga spodbuja, še dodaja varuhinja. Sovražni govor ni sprejemljiv v nobeni obliki.
Sovražni govor je sovražni govor, odgovornost politikov pa vseeno večja od ostalih
Na vprašanje, ali se lahko Janšev govor enači z nedavnimi napisi na transparentih o rovu Barbara, varuhinja odgovarja, da je sovražni govor sovražni govor in je enako vreden obsodbe vsakogar, ki dobro misli. Razlika, ki pa jo sama vidi, pa je v tem, kdo take izjave (z elementi) sovražnega govora podaja. Če sovražni govor širijo neimenovani ljudje (ki bi, poudarja Čebašek Travnikova, enako morali biti kaznovani), je obseg njihovega sovražnega sporočila omejen. Če pa elemente sovražnega govora širi nekdo, ki je na oblasti in ima veliko moč, dostop do medijev in številne somišljenike, je nevarnost takega govora dosti večja, je prepričana varuhinja.
Politiki so tisti, ki so najbolj odgovorni za etiko javne besede v družbi, zato so njihove neprimerne izjave nevarne in dajejo slab zgled drugim in hkrati pomenijo udarec vsem, ki si prizadevajo za omejevanje sovražnega govora.
