NOVO MESTO – Tretja razvojna os, ki bo po načrtih potekala od Koroške mimo Celja, Rimskih Toplic, Novega mesta do Bele krajine in bi krajem ob njej prinesla veliko novih razvojnih priložnosti, bo za državo ne samo velik finančni zalogaj, ampak tudi preizkus, ali se o tako pomembnih vprašanjih zna dogovoriti s tistimi prebivalci, ki jim bo nova cestna povezava vzela del zemljišča in spremenila okolico. Da gre za precej občutljiva vprašanja, dokazuje primer Novega mesta, kjer bo potekal južni odsek te osi. Krajani Krajevne skupnosti Ločna - Mačkovec se še vedno ne morejo sprijazniti z dejstvom, da je vlada s sprejetjem državnega prostorskega načrta konec lanskega leta prižgala zeleno luč za projekt štiripasovne hitre ceste od izvoza za Novo mesto vzhod na dolenjski avtocesti do vasi Maline, vključno z več kot dva kilometra dolgim predorom pod Gorjanci.
Od načrtovanega bulvarja ni ostalo nič
Kot je povedal upokojeni univerzitetni diplomirani gradbeni inženir Slobodan Novaković, ki živi v bližini načrtovane hitre ceste, je država zaradi prekratke razdalje med izvozom za Novo mesto vzhod in počivališčem Starine zavrnila prvotno vzhodno različico ceste, ki bi se začela pri načrtovanem izvozu za Lešnico in bi v ovinku zaobšla Novo mesto ter se priključila na načrtovani predor pod Gorjanci. Načrtovana sporna trasa bi potekala že po urbanističnem načrtu iz leta 1972 načrtovani štiripasovnici, ki je bila mišljena kot mestni bulvar z zelenimi vmesnimi pasovi, ki bi predstavljal vhod v mesto. »S tem bulvarjem bi se potenciral vhod v mesto z neko poudarjeno mestno kakovostjo. Da tujec, ki pride v mesto, vidi, da ni prišel v neko vas,« razlaga sogovornik. A po novih načrtih bi od takega bulvarja, kot pove Novaković, ostala samo navadna štiripasovnica, ki bi se zajedla v mesto in popolnoma izničila njen prvotni namen. Najspornejši del predvidene štiripasovnice je 320 metrov dolg viadukt, ki bi v višini 11 metrov prečkal naselji Ločna in Pod Trško Goro ter reko Krko, pod njim bi se znašle stanovanjske hiše, nekaj izmed njih bi jih bilo treba tudi porušiti. Da je življenje pod viaduktom nemogoče, so, kot je povedal Novaković, potrdili tudi prebivalci Ivanjega sela, ki živijo pod istoimenskim viaduktom na primorski avtocesti. »Ob eni priložnosti smo šli vprašat, kako živijo. Povedali so, da samo tega si ne želite in samo tega ne pustite. Na primer v zimskem času, ko se na avtocesti pojavijo plugi, se ves napluženi sneg znajde na strehi hiš. Oni morajo vsako leto popravljati strehe,« pravi in doda, da bi se s predvideno traso in viaduktom v mestu še bolj povečala onesnaženost s prašnimi delci. »Ti prašni delci krepko vplivajo na zdravje ljudi, in sicer na alergije, astme in dihalne organe. Državo ima EU pod drobnogledom, ker je zanemarila to problematiko, zato občine sprejemajo sanacijske programe. Vse študije kažejo, da so ena od večjih emisij prašni delci, ki jih v zrak spuščajo avtomobili,« razloži.
Pritožba na Evropsko komisijo
Zaradi predvidene trase štiripasovnice bi bilo po ocenah sogovornika tako ali drugače prizadetih okoli 1100 ljudi, ki živijo v bližnjih naseljih. Skupaj s predsednico Krajevne skupnosti Ločna - Mačkovec Dragico Karolino Nenadić sta razočarana nad občino in državo, da ne prisluhne njihovim pomislekom in opozorilom. Novaković opozarja tudi, da jih moti podcenjujoč odnos zagovornikov izgradnje ceste, da je »to konflikt nekaj prebivalcev tega kraja, ki bodo izgubili svoj romantičen kotiček«. »Jasno, da se bo med 1450 krajani pri nas našlo pet ljudi, ki bi želeli zemljišče prodati po zelo visoki ceni, ampak mi ne moremo graditi s temi petimi, sedmimi ljudmi, ki nimajo interesa ostati tukaj,« doda Nenadićeva in pove, da jih podpira prek 90 odstotkov občanov. »Ljudje so začeli trezno razmišljati o svojem zdravju,« še pove. Ker jih država nikakor ni upoštevala, so se s pritožbo obrnili na Evropsko komisijo, saj se po slovenski zakonodaji na ureditveni načrt ne morejo pritožiti. To lahko storijo šele po tem, ko bo vloženo gradbeno dovoljenje. A če jim bo s pritožbo uspelo, bi lahko bila škoda precej velika, saj je pogoj za izdajo dovoljenja odkup vseh zemljišč, na katerih bi potekala gradnja ceste. »Delamo v bistvu nacionalno škodo, ampak te ne bodo smeli pripisati nam, temveč dejansko takemu nonšalatnemu obnašanju odgovornih,« še pravi sogovornik in opozarja, da nikoli niso nasprotovali izgradnji predora pod Gorjanci in da njihov namen nikoli ni bil zaviranje razvoja Bele krajine. »Mi ne zadržujemo nobene možnosti, da bi se jutri, če bodo tudi sredstva, začelo graditi predor do Malin,« zavrača očitke Novaković in opozarja, da bo izgradnja omenjenega dela tretje razvojne osi skupaj s predorom po načrtih stala med 600 in 800 milijoni evrov. Spomni tudi na načrtovano izgradnjo tako imenovanega superkrožišča ob izvozu z dolenjske avtoceste, kjer se bo začela sporna trasa, saj bo na tem kraju hkrati potekalo kar 15 prometnih pasov.
