ŠKOFJA LOKA – Umrl je slovenski bančnik in politik Niko Kavčič. Star je bil 96 let. Bil je ustanovitelj Ljubljanske banke, sicer pa nosilec partizanske spomenice iz leta 1941. Leta 2006 je prejel državno odlikovanje zlati red za zasluge, ki mu ga je podelil tedanji predsednik republike Janez Drnovšek.
Njegov nečak, predsednik državnega sveta Blaž Kavčič, je za Slovensko tiskovno agencijo pojasnil, da je Niko Kavčič umrl 31. oktobra, družina pa je želela informacijo o smrti Nika Kavčiča ohraniti zase, tudi pogreb bo v najožjem družinskem krogu.
Kritik Kresalove
Zadnja leta se ga spomnimo predvsem kot ostrega kritika predsednice LDS Katarine Kresal. Lani februarja, po aferi z bulmastifi, jo je v intervjuju za POP TV ostro kritiziral, češ da mora oditi iz politike. Posebej je ostala v spominu njegova opazka o uhanih Kresalove, ki so po njegovem kazali, da je izgubila stik z realnostjo. Ob njenem nastopu na televiziji je namreč opazil: »Iz ušes sta ji visela dva diamantna obeska. Takoj zatem sem poslušal, kako za bolno mladenko zbirajo zamaške. Naj bi ona pri priči snela tiste obročke in jih vrgla v fond zamaškov.«
Kavčičev nečak Blaž je bil tekmec Kresalove na zadnjih volitvah za predsednika stranke LDS. Takrat se je ugibalo, da želi Kavčič prek nečaka sanirati stranko LDS. Niko Kavčič je lani dejal, da je doživel šok, ko sta se kot mogoči imeni za prevzem vodenja LDS pojavila Kresalova in Pavel Gantar. »Bil sem pretresen, do konca šokiran in poražen s perspektive, kam bo liberalna demokracija zašla. To je bilo v popolnem nasprotju z vsemi mojimi pogledi. Že leta ‘92 sem želel, da spremenimo naslov v ‘liberalno socialna stranka‘.«
Spomini Staneta Kavčiča
Kavčič je bil zaslužen za izdajo Spominov Staneta Kavčiča, ki sta jih pripravila Janez Janša in Igor Bavčar. Leta 2001 pa je izdal obširno avtobiografijo z naslovom Pot v osamosvojitev.
Wikipedija o Kavčiču
Po končani trgovski akademiji v Ljubljani leta 1937 zaposlil v Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani in kasneje v Beogradu. Leta 1941 se je vključil v NOB, od 1942 je delal v partizanski tehniki in bil med vodilnimi v varnostni službi na Gorenjskem. Po vojni je bil direktor Komunalne banke Ljubljana (1955–1960), generalni direktor centrale Narodne banke v Ljubljani (1960–1963) in do 1965 Splošne gospodarske banke SRS, nato namestnik generalnega direkorja Jugobanke v Beogradu, predsednik Združenja bank Slovenije (1967) in generalni direktor Kreditne banke in hranilnice Ljubljana (1969–1972). Kavčič je organiziral združitev bank v Sloveniji v okviru Ljubljanske banke; ta se je z razširitvijo poslovanja po vsej Jugoslaviji in tudi v tujini uveljavila v mednarodnem prostoru. Leta 2001 je izdal obširno avtobiografijo z naslovom Pot v osamosvojitev.
