STRAŽA – Rafting klub Gimpex iz Straže pri Novem mestu je eden uspešnejših v državi. Od leta 2001 so bili njegovi člani državni prvaki v vseh treh disciplinah. Ker velike uspehe žanjejo tudi zunaj meja, saj nosijo domov medalje z vseh večjih mednarodnih tekmovanj, bi potrebovali lastni veslaški center in veslaško stezo za veslanje na divjih vodah, kjer bi se lahko urili v bližini doma, ne pa da se iz Dolenjske vozijo trenirat v Tacen ali Hrastnik. Namera občine Straža je, da bi jim veslaški center zgradili kar v Straži, to pa je na noge dvignilo krajane in skupaj združilo tri lokalne civilne iniciative, ki kategorično nasprotujejo, kot pravijo, grobemu posegu v prostor, ki ni premišljen in ki bi za kraj pomenil katastrofo.
Združene civilne iniciative
»Splošno javno mnenje je zelo negativno nastrojeno do projekta, kar je odločno izpostavila večina prisotnih na javni obravnavi,« opozarjajo predstavniki Regijskega društva ekološkega gibanja Ivančna Gorica, predstavniki dolenjskega okoljskega gibanja Bober in kulturno-političnega društva Svoboda, ki so se zaradi nasprotovanja veslaškemu centru združili v gibanje G.R.O.S. Povezali so se na nedavni javni razgrnitvi projekta, ko so ugotovili, da jih povezuje isti cilj. Pravijo, da objekt veslaškega centra in proga, ki bi jo speljali tik ob hišah, ne bi pomenila zgolj poslabšanja kakovosti njihovega bivanja in grožnje hišam ob poplavah, temveč ogrozila tudi živalstvo in rastlinstvo, ki je ob Krki zaščiteno s projektom Natura 2000. Poleg rib so tam še bober, vidra, čaplja, raca mlakarica itd. Sploh pa Krka v Straži ni divja alpska reka, zato ne omogoča kajakaškega športa in raftinga. Aleš Plut pravi, da niso proti veslačem – te cenijo –, temveč proti brezobzirnemu načinu občine, kako se je lotila projekta mimo vseh strokovnih mnenj in stališč prebivalcev. Glede na to, da se njegovo društvo ukvarja z ekologijo, je opozoril predvsem na ta vidik: »Proga bi potekala od jezu v Straži po levem bregu 250 metrov daleč. Potekala bi v petnajstmetrskem zaščitnem rečnem pasu, na kmetijskih zemljiščih prve kategorije. Oni bi tam speljali kanal, s tem pa bi uničili vrtove, ki so za nekatere vir preživetja, da ne govorimo o lepoti narave.«
Kot ugotavlja Aleš, Krka za tovrstno progo ni primerna tudi zato, ker je poleti njen pretok premajhen: »Poleti vode praktično ni, sploh v zadnjem času, ko smo imeli precej suš, če pa bi višali jez za potrebe steze, kar bi morali narediti, bi že pri manjših poplavah ogrozili veliko območje stanovanjskih hiš nad jezom, kjer že zdaj ob močnem deževju poplavlja. Tukaj so ekstremi: ali je suša in ni pretoka, ali so poplave in je ogroženo območje. Če bi za 30 centimetrov dvignili jez, bi bila katastrofa, pri nizkem pretoku pa bi bil kanal suh, to pomeni mulj, smrad, neugleden videz.«
Veslanje tik ob hišah
Igor Šenica, eden izmed prebivalcev, ki naj bi jim občina vzela zemljo zaradi kanala, pravi, da so vsi lastniki parcel proti takšnemu posegu: »To je dvanajst parcel, lastnikov pa je še več, saj so na eni tudi štirje.« Prepričan je, da steza ne spada v njihov kraj, saj za to tam pač ni pogojev: »Ta voda, ta kraška lepotica, ne prenese takšnega objekta na tem območju. Drugi argument je, da bi proga potekala pod spalnicami. To je nesmiselno, to je hrup, to je motenje. Ko se vzame vrtove, se vzame tudi vir preživetja določenim ljudem. Tukaj smo ljudje, ki smo se tukaj rodili in ki tukaj živimo. Ta zadeva je narejena na horuk, mimo javnosti.« Zatrjuje, da lastniki zemlje ne bodo dali, čeprav hoče občina uveljavljati predkupno pravico in jim jo vzeti. Pojasnil nam je, da so krajani s podpisi in pritiskom dosegli, da je projekt izpadel iz proračuna občine Straža za leti 2013 in 2014: »V letu 2013 je bilo predvidenih 480.000 evrov, v 2014. pa 1,600.000. Investicija je bila vredna več kot dva milijona. Na pritisk javnosti so zadevo umaknili, kajti v tem stanju gospodarstva, v času krize, dva milijona sredstev nameniti za objekt, ki nikakor ne bo vračal denarja, je zame samomor.« Ljudje ugotavljajo, da vsi argumenti govorijo proti stezi, le občina oziroma župan tega ne vidi zaradi svojih interesov.
Razvoj kraja
Župan Straže Alojz Knafelj ne vidi razlogov za skrb krajanov in na očitke odgovarja: »Straža je že od nekdaj zapisana vodnim športom in dosega dobre rezultate v svetovnem merilu v rafting športih. Naš veslaški klub je dober. In ne nazadnje smo s tem motiviranjem mladine za šport rešili marsikatera stranpota, ki so bila prisotna, Straža je bila namreč po vsej Sloveniji znana po mamilih. Mislim, da nam je zdaj to upadlo, saj je tendenca, da mlade zaposlujemo s športom.« Pravi, da je projekt veslaške proge umeščen v občinski prostorski načrt, kar pomeni, da je dobil vsa soglasja institucij. »To se pravi zavoda za varstvo narave, ribiške družine, pa tudi celovita presoja vpliva na okolje je bila narejena. Na podlagi tega in na podlagi obljub našim športnikom smo začeli projekt reševati, imamo tudi že predvidena sredstva in predkupno pravico za določena zemljišča na tem prostoru. Dejstvo pa je, da se bomo z vsemi pogovarjali.«
Dodal je še, da vsi le ne nasprotujejo projektu in da so trije lastniki parcel ob Krki zemljo občini že ponujali, ter opozoril: »Na začetku, kjer naj bi bil center, je divje kopališče. Ta stvar bi bila lahko regulirana, to bi bil lahko tudi del neke turistične ponudbe, ne nazadnje tudi generator nekega razvoja. Sem bodo hodile trenirat tudi druge ekipe, ki nimajo te možnosti. Nekateri bi nas radi pokazali v slabi luči, kot da smo nasilneži, ampak mi smo vedno našli rešitev, ki je za vse sprejemljiva, in na to računamo tudi tukaj.«
Vendar bo kompromis v tem primeru težko najti, saj so ljudje, ki so podpisali izjavo proti stezi, prepričani, da bo šlo še za en propadli projekt, kot je velodrom v Češči vasi, ki ne bo služil svojemu namenu, zato ga ne bodo dopustili.
Kajakaška proga in klubski objekt
Veslaški center Straža bi bil sestavljen iz kajakaške proge in klubskega objekta; 200 metrov dolga proga bi bila sestavljena iz korita slalomske proge, umetnih ovir, pretočne zapornice na vtoku, krmilnega jaška in prelivnega praga, zraven pa bi bile še pešpot od starta do cilja in tribune. Klubski objekt v velikosti 435 kvadratnih metrov bi bil sestavljen iz spodnjega klubskega in zgornjega javnega parterja, ob njem pa bi bilo prostora za 20 parkirnih mest.
