ALKOHOL

Šport je sit Kebrovega zakona

Objavljeno 20. marec 2017 14.47 | Posodobljeno 20. marec 2017 14.48 | Piše: Drago Perko

Zakon o omejevanju porabe alkohola, ki so ga po takratnem ministru za zdravje poimenovali kar Kebrov zakon, je šport v primerjavi s kulturo potisnil v podrejeni položaj.

Na smučarskih poletih v Planici je zadnja leta manj pijančevanja. Foto: Tomi Lombar

Da bi šla šport in alkohol z roko v roki, bi bilo sprevrženo zapisati (na prvo žogo). Predvsem zato, ker lahko nenadzorovano uživanje alkohola povzroči obilo gorja. Slovenske družine in ceste so kronski dokaz za to. Tudi zato je leta 2003 nastal Zakon o omejevanju porabe alkohola (t. i. ZOPA), s katerim naj bi omejili uživanje alkohola. Udaril je tudi po športu – eksplicitno je prepovedal prodajo in ponudbo alkoholnih pijač v športnih objektih, kjer potekajo športne prireditve, eno uro pred začetkom in med športno prireditvijo in med delovnim časom na delovnem mestu.

»Menim, da se športu godi krivica, da je diskriminiran! Človek dobi občutek, da je tisti, ki gre na tekmo in želi popiti pivo, diskriminiran državljan. Vsaj v primerjavi s tistim, ki gre v Cankarjev dom ali na koncert, kjer lahko pije brez omejitev. To ni prav!« je jasen poslanec in nekdanji športnik Peter Vilfan.

»Menim, da sta dr. Dušan Keber in dr. Janko Strel, direktor direktorata, bila sta tudi študentska kolega, hotela leta 2003 z zakonom izpasti kot najbolj čista Slovenca, junaka, ki edina skrbita za zdravje in kakovost našega življenja,« Vilfanu pritrdi priznani športni delavec Tomo Levovnik.

Sporni VIP-prostori

Precej alkohola se toči tudi na športnih prireditvah, vendar to velja za tako imenovane VIP-prostore za izbrance, kamor noga običajnega obiskovalca tekme ne sme. Pa to ni edini problem. »Kdor hoče, se ceneje in manj kakovostno napije pred tekmo v neprireditvenem prostoru in je s tem kot gost veliko bolj problematičen, kot če bi spil pivo na prireditvi. Kupiš steklenico vodke in se napiješ v garaži, na koncu bruhaš na tribuni. Poceni in učinkovito – če je to tvoj cilj. Take primere poznamo. Iskanje lukenj in krivin v zakonu pri interpretacijah, kaj je prireditveni prostor (VIP-prostori, šotori, Planica …) in kaj ne, ne bi bilo potrebno ob racionalnem zakonu,« opozarja Matevž Zupančič, direktor košarkarjev Olimpije.

Absurdna prepoved

»V Sloveniji je kar nekaj velikih športnih dogodkov in klubov, ki jim finančno pomaga prav Pivovarna Laško. To podjetje daje denar, da se mladi ukvarjajo s športom, mi pa jim ne dovolimo, da bi oni na tekmah točili pivo. To je absurd, ni pošteno. Oni ne dajejo denarja za to, da bi mlade naučili piti pivo, ampak da se ti otroci ukvarjajo s športom, da se ne opijajo,« na dvoličnost družbe s prstom pokaže Tomo Levovnik. Ne nazadnje – s pomočjo cekinov iz Laškega so rokometaši Celja leta 2004 postali evropski klubski prvaki, Mariborčani so igrali nogometno ligo prvakov, pivovarna že vrsto let podpira košarko v Laškem ter slovenske olimpijce in veslače.

»Če bi dali na eno stran 100 najbolj izpostavljenih kulturnikov in 100 najbolj izpostavljenih športnikov in naredili analizo, koliko opojnih substanc so zaužili eni ali drugi, bi bilo to razmerje najverjetneje 90:10 v korist kulturnikov. A mi gre na živce, ker športnike sploh povezujemo s pitjem alkohola. Mi se tu sprašujemo in rešujemo, da bi lahko gledalci športnih prireditev popili pivo,« se Peter Vilfan še enkrat postavi v bran športnikom.

Bolj zdravo kot sladki zvarki

»Očitno smo spet bolj papeški od papeža. Ljubezen do alkohola, ki jo imamo Slovenci v krvi, se s prepovedjo točenja na športnih prireditvah ne bo prav nič zmanjšala. Športne prireditve in tekmovanja so namenjeni ljudskim množicam, da lahko porabijo svoj čas na tržnici zabave, zgodb, igre in spektakla. Športna društva so generatorji teh zgodb in manj, kot jim bomo pustili služiti, tudi na račun prodanih alkoholnih pijač, manj zanimive bodo te zgodbe in manj jih bo. Tisti, ki jim uspe napisati tudi v takem okolju vrhunske zgodbe, pa so itak del mednarodnega trga, kjer se v večini lahko odžejaš tudi s pivom. Mimogrede, hladno pivo ali špricer sta v vročih dneh bolj zdravi pijači, kot pa kokakola in podobni sladki zvarki. Vse je seveda v pravi meri. Vendar zakon žal ne išče prave mere zadovoljitve ljudske potrebe, ampak se postavlja izključujoče,« tudi dr. Milan Hosta izraža podporo novi noveli.

Novela zakona že letos?

Kolegij predsednika državnega zbora mora najprej odločiti o vrsti postopka, po katerem bo državni zbor novelo obravnaval. V primeru skrajšanega postopka (ker novela spreminja le nekaj členov že veljavnega zakona) bi lahko državni zbor obravnaval novelo že na redni majski seji državnega zbora, v nasprotnem primeru pa na junijski. Möderndorfer se nadeja zadostne politične podpore.

Tudi zato je napočil čas, da zakon doživi spremembo. »Namen novele zakona o omejevanju porabe alkohola je uvedba enakih pravil za prodajo oziroma uporabo alkohola za vse javne prireditve, in ne zgolj športne, kot je to določal Kebrov zakon. Zakon bo z dopustitvijo prodaje oz. uporabe alkoholnih pijač olajšal financiranje športnih organizacij, saj se sredstva za njihovo delovanje že nekaj let znižujejo. Hkrati želimo z novelo spremeniti kulturo uživanja alkoholnih pijač na prireditvah nasploh,« je predlog spremembe opisal poslanec SMC Jani Möderndorfer, ki je predlog pripravil s pomočjo strokovnih sodelavcev, ki so mu pomagali že pri prvi noveli iz leta 2015. »Slovenski šport je v veliki finančni krizi. V tem hipu košarkarska Olimpija ne bo imela ne vem kake koristi od spremembe zakonodaje. Imela bi jo, če bi bilo na tekmi 10.000 gledalcev. Na svoj račun bodo prišli mali klubi, ki bi lahko v eni sezoni zaslužili s prodajo pijače tudi do 5000 evrov. To je danes že lep denar,« navrže Vilfan konkreten podatek.

Pivo še ni rešitev

»Glavna prednost sprostitve prodaje alkohola je seveda v povečanju prihodkov z naslova zaslužka na dan tekme, ki v tujini pomeni velik del proračuna klubov, pri nas pa tega dela zdaj ni. Tekma postane bolj tržno zanimiv produkt najprej z zanimivo predstavo na igrišču, potem pa z boljšo ponudbo pijače in hrane, zanimivim spremljevalnim programom pred in med tekmo, dostopnostjo do športnih objektov, udobjem, varnim počutjem … Samo celoten paket bo pomenil dodatne prihodke za klube, prodaja piva sama po sebi ne bo veliko rešila,« pravi Uroš Okoren iz marketinške agencije Sportelement.

»S tem bi povečali prodajo na tekmah in izboljšali navijačevo izkušnjo pri udeležbi na prireditvi in vzdušje. Menim, da se neposredno zaradi tega ne bi povečal obisk. Gledalec potrebuje atraktiven celoten produkt, ki ga plača. Dovoljen vrček piva je gotovo neka dodana vrednost sami tekmi,« še doda Zupančič.

Kako to počne tujina

Striktna prepoved točenja alkohola na športnih prireditvah poleg Slovenije velja še v Romuniji in Španiji. Občasna prepoved točenja alkohola pa v Bolgariji in Grčiji. V Avstriji, na to opozarja tudi Möderndorfer v svoji noveli, ni izrecne zakonodaje, ki bi urejala prodajo in uživanje alkoholnih pijač na športnih prireditvah. Vse na stadionu prodane ali razdeljene pijače se lahko točijo samo v kartonske oziroma plastične lončke. V Belgiji velja splošno pravilo, ki prepoveduje točenje alkoholnih pijač mlajšim od 16 let. Na Hrvaškem je prodaja alkoholnih pijač na športnih objektih prepovedana, a 21. člen dopušča izjemo, če tekma ne nosi oznake visoko tveganje. V Italiji velja le prepoved prodaje alkoholnih pijač, ki vsebujejo več kot 21 odstotkov alkohola. Druge pristojnosti pa so v rokah županov in mest, ki separatno urejajo področje.

Lani 11 nadzorov

V letu 2016 je inšpektorat za šolstvo in šport izvedel 11 nadzorov na športnih prireditvah. Kršitev določbe 12. člena na izvedenih nadzorih niso bile ugotovljene. V tem letu pa so na inšpektorat prejeli predlog za uvedbo prekrška zaradi domnevnega točenja alkohola. Predlog je podala policija, ki je bila prisotna na športni prireditvi. Višino globe določa 16. člen ZOPA, in sicer da se za kršitev drugega odstavka 12. člena ZOPA z denarno kaznijo 2086,46 evra kaznuje pravna oseba, z denarno kaznijo 417,29 evra pa odgovorna oseba pravne osebe.

V Nemčiji velja, da se na tekmah, ki veljajo za tvegane, toči le brezalkoholno pivo. Po letu 2011 je 10 od 18 klubov Bundeslige določilo meje alkoholiziranosti svojih obiskovalcev. Klubi imajo v svoji domeni prodajajo alkoholnih in drugih pijač. V Angliji potrebuje klub za prodajo alkohola posebno licenco, prodaja pa je dovoljena le med odmorom, pred tekmo in po njej.

»Za zgled nam je lahko tujina. V ligi NBA lahko vsak popije, kar želi. A ko prestopi dovoljeni rob, ga takoj odstranijo s športne prireditve. Tisti, ki ga odstrani, pa ni deležen kritik ali žvižgov, ampak aplavza,« postreže Vilfan še z enim primerom iz prakse. Mi pa dodajamo cene piva v ligi NBA. V klubih se cena za pivo giblje od 4 do 10,5 dolarja (od 3,70 do 9,80 evra); najdražje je v New Yorku, najcenejše v Clevelandu!

Strah je odveč

»Minuli vikend je Union Olimpija peljala na tekmo v Zadar 70 svojih navijačev, ki so si v dvorani privoščili pivo in prispevali nekaj za zadarski klub. Lep primer je avstrijska razširjena hokejska liga EBEL. Nekateri klubi naj bi od prodaje piva imeli do 300.000 evrov letnega prihodka,« direktor košarkarjev opozori, kako sosedje služijo, mi pa (še) ne.

Ob sprejetju novele se poraja strah, da bi zavoljo še več popitega alkohola eskaliralo nasilje na športnih prireditvah. »Navijači so na vsaki tekmi pod nadzorom na posebnem predelu stadiona, kjer lahko organizator tekme mirno odloči, da tam ne bo točil alkohola,« ponuja rešitev Vilfan. Möderndorfer z ekipo pa v svoji noveli zakona predvideva tudi stroge kazni za organizatorje, ki bi alkohol stregli mladoletnim osebam. 

Deli s prijatelji