Prvi hektoliter je šel na Gorenjsko

PRISTAVA – Obljubili smo: 31 darilnih paketov po hektoliter pijač bomo po Sloveniji pripeljali na dom, če bo le mogoče, še isti dan, ko bomo izžrebali srečno nagrajenko ali veselega nagrajenca. Najpozneje v enem tednu bodo različne pijače naših partnerjev v nagradni igri, ki so sinonim za vrhunsko osvežitev, na naslovu, ki ga boste navedli na prijavnici. Anton Meglič, z ženo Olgo živita v Pristavi, ni šprical osnovnošolskih ur fizike in je natančno vedel, koliko litrov znaša hektoliter. Zato je tudi izpolnil kupon naše nagradne akcije, s katero bomo vsak, ampak res čisto vsak dan julija iz kupa prispelih dopisnic izžrebali nagrajenca, ta pa bo na dom prejel darilni paket. Prvi hektoliter različnih osvežilnih pijač partnerjev nagradne igre Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska smo zložili v garažo pod blokom v Pristavi, kjer v prvem nadstropju že desetletja živita zakonca Meglič.

Srečala sta se na avtobusni

Zadnje čase se držita bolj doma, saj 78-letni Anton, ki je na invalidskem vozičku, brez pomoči ne zmore do izhoda bloka, v katerem ni dvigala. Kljub vsemu Megličev ni izgubil smisla za humor, saj je na to, ko je 72-letna žena Olga dejala, da bo treba narediti žur ob toliko pijače, nadaljeval: »Zdaj morava nekje zadeti še meso za piknik, pa bo dogodek res popoln!« Meglič je znan priimek v tržiškem koncu, Anton izhaja iz rodu, ki je prišel na ta konec leta 1812. Z Olgo sta se srečala nekega dne na avtobusni postaji: »Služba mi je dala ženo. Lahko rečem, da sem imel dobro službo, saj sem zaradi nje, bil sem sprevodnik, spoznal odlično življenjsko sopotnico.«

»S kolegico sem stala pod uro na ljubljanski avtobusni postaji in videla mladeniča, ki je šel proti meni. Vprašala sem ga, koliko je ura, pa sem stala ravno pod peronsko uro. Po tistem so se začele najine skupne ure, ki še vedno trajajo,« pove Olga, ki izhaja iz Dolenjskih Toplic. Imata tri sinove, štiri vnukinje, enega vnuka in za posladek še pravnukinjo. »Če bi prišli vsi na kup, potem bi nagrada hitro pošla, a se to tako redko zgodi.« Potem Olga povzame: »Ampak je bilo pa tole vse ekspresno. Včeraj po poldnevu sem oddala kupon na pošto, zjutraj pa ste me poklicali. Tako hitro res še nikoli ni bilo. Sva že imela srečo pri Novicah, dobila sva bon za rešeno križanko, pa pri Nedelu precej veliko nagrado za veliko križanko. No, saj mogoče pa bo še kaj, sva optimista. Redno rešujeva križanke, to dela Anton, jaz pa izpolnjujem nagradne kupone.«