LJUBLJANA – Ker je predsednik republike Borut Pahor izkušen politik, ve, da bo bolje, če bo posvet predsednice in predsednikov parlamentarnih strank šele po tem, ko bomo pokopali letošnjega pusta in deloma tudi že pozabili nanj. Če bi bil tak posvet na njegovo pobudo že včeraj ali danes, bi kdo celo lahko upravičeno pomislil, da gre zgolj za še dodatno, četudi legitimno pustno norčevanje iz države in državljanov.
V četrtek
No, Pahor bo najpomembnejše akterje na strankarskem prizorišču v predsedniški palači gostil šele v četrtek popoldne, na sestanku pa se bodo poskušali dogovoriti o nadaljevanju postopkov za spremembo ustave v delu, ki zadeva referendumsko ureditev, za ratifikacijo pristopne pogodbe Republike Hrvaške z Evropsko unijo in za reformo trga dela. To naj bi bilo izjemno pomembno za slovensko državo in blaginjo Slovencev v času povečane politične negotovosti. Mogoče pa jih bo Pahorju le uspelo prepričati, naj vsaj pri uresničevanju teh treh projektov drug drugemu škodoželjno (predvolilno?) ne mečejo polen pod noge. Kot opozarjajo nekateri notranjepolitični analitiki, bo taktika posamezne parlamentarne stranke v naslednjih dnevih in tednih, kajpak, še najbolj odvisna od tega, ali bodo njihovi strategi presodili, da bo zanje bolje, da bo njihov (iz)plen nazadnje večji, če bodo parlamentarne volitve (čim) prej, denimo še pred poletjem, ali čim pozneje.
Lahko bi prav tako rekli, da je kljub naštetim Pahorjevim prizadevanjem skoraj gotovo pomembnejše četrto: to, da predsednik države vodstva parlamentarnih političnih strank opozarja, kako zelo pomembni sta skupna odgovornosti za strpnost (!) in zadovoljiva raven politične kulture. Pahor namreč strankarski in drugim javnostim poskuša dopovedati, da bi se morali prav vsi, ki sodelujejo v javnem dialogu, vzdržati izjav, ki so žaljive, nestrpne ali celo sovražne: »Ne podcenjujmo nobenega incidenta. Če bomo tiho in jih bomo prezrli, se lahko zgodijo spet in spet novi. Iz razmer, v katerih je vse manj potrebne politične olike in omike, bomo prišli v položaj rastoče nestrpnosti, ki jo bo vse težje zaustaviti in ko bo težko jamčiti, da se ne bo sprevrgla v nasilje.«
Pozivi k uveljavitvi etike so žal prazni
Eden od letošnjih nagrajencev Prešernovega sklada dr. Gorazd Kocijančič – nagrado je prejel za pesniško zbirko Primož Trubar zapušča Ljubljano, slovenski javnosti pa je že dlje znan tudi kot esejist in prevajalec celotnega Platonovega opusa – je dal intervju za MMC RTVSLO. V času, ko imajo pri nas nekateri polna usta floskul o etiki, je še kako dragoceno tisto, na kar je v intervjuju pogumno opozoril: »Pozivi k temu, naj znova uveljavimo etiko in vrednote, so prazni, ker etika ni projekt, ni si je mogoče izmisliti kot kakšne nove mode. Edine dejavnosti, ki lahko celotni družbi pomagajo pri njenih temeljnih usmeritvah, so sfera umetnosti, filozofskega mišljenja in religiozne simbolizacije. Če se tega ne zavedamo, potem živimo v usodni laži, ki nas ne vodi v družbo blaginje, marveč v novo barbarstvo.« Le kdo bi vedel, ali je predsednik republike Borut Pahor utegnil prebrati intervju z dr. Kocijančičem? Če si bomo zatiskali oči celo pred sovražnimi izjavami, se bomo znašli v položaju rastoče nestrpnosti, in bo to pač vse težje ustavljati.
