BRUSELJ, LJUBLJANA Finančni minister Franci Križanič bo po naročilu premierja Boruta Pahorja znova pod drobnogled vzel proračunske izdatke. Čemu? Da bi javnofinančni primanjkljaj do leta 2013 upadel pod tri odstotke BDP. Do naslednjega tedna so po premierjevih besedah mogoči dodatni popravki rebalansa.
Dodatno zategovanje pasu
Kot je v izjavi za televizijski dnevnik med izrednim zasedanjem voditeljev držav evrskega območja dejal Pahor, bo tako vlada poskusila še dodatno privarčevati, ne da bi pri tem ogrozila drugi ključni cilj v tem trenutku, ki je okrepitev konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Enako naj bi veljalo tudi za pripravo sprememb proračuna za prihodnje leto. Na podlagi današnjih pogovorov med voditelji je jasno, da bo v Evropi suverena le tista država, ki ne bo prezadolžena, je še povedal Pahor. Dejal je še, da o Sloveniji na vrhu ni bilo govora, čeprav se je cena njenega zadolževanja po padcu pokojninske reforme na referendumu nekoliko zvišala.
Pri tem je povedal, da je raje premier države, ki pomaga, kot države, ki ji pomagajo. Znova je tudi opozoril, da je Slovenija še vedno gospodar lastne usode.
Verjame: Pomoč Grčiji je pomoč sebi
Ponovil je, da se Slovenija pridružuje tistim državam, ki v pomoči Grčiji vidijo tudi pomoč samim sebi.
Če bi se namreč izkazalo, da evroskupina ni sposobna pomagati tako majhni državi, kot je Grčija, bi bilo omajano zaupanje v celotno valutno območje. Na zasedanju tako po Pahorjevih besedah prevladuje prepričanje, da so grške težave dejansko težave vseh članic evroobmočja.
Odločeno: Nova finančna injekcija za Grke
Voditelji držav evrskega območju so sprejeli odločitev: Grčija bo iz začasnega mehanizma za stabilnost evra dobila okoli 109 milijard evrov sredstev EU in IMF, zasebni upniki Grčije pa bodo do leta 2020 za reševanje grških dolžniških težav prostovoljno prispevali 135 milijard evrov.
