VODICE – Pred nekaj tedni se je v Vodicah, nekaj zavojev naprej od avtocestnega izvoza, zgodila prometna nesreča: voznik avtomobila s prikolico je zaradi neprimerne hitrosti zbil desetletnega dečka na prehodu za pešce! Sreča v nesreči je bila, da otrok, ki ga je vozilo spravilo podse, ni utrpel hujših posledic. A ta nesreča je bila kaplja čez rob za krajane Vodic in okoliških zaselkov, ki že nekaj časa opozarjajo na poslabšane življenjske razmere, v katerih se bojijo za svoje otroke, ko hodijo v šolo in iz nje. Strah pred usodno nesrečo otroka je postal upravičen in realen.
»Prej sem že razmišljal, da bi prodal hišo in se odselil. Po tej nesreči pa sem sklenil, da je dovolj te neznosne situacije, ki jo povzročajo na tisoče avtomobilov in kamionov, ki se vozijo skozi Vodice in so nam kraj spremenili v nočno moro. Čudež, da je otrok preživel,« pojasnjuje Branko Bogovič, ustanovitelj Civilne iniciative za graditev obvoznice Vodice. V enem tednu so zbrali 800 podpisov podpore, napovedujejo pa akcije; v tem se razlikujejo od prve in druge vodiške iniciative za obvoznico, ki sta poskušali doseči obvoznico okoli prenatrpane vasi, ki je križišče številnih poti. A predvsem so Vodice obremenjene z neformalnim statusom bližnjice, ki tod poteka med Gorenjsko in Štajersko, ter razvojem industrijske cone Žeje v sosednji Komendi, katere razvoj posledično pripelje vse več kamionov na ozko regionalno cesto, na kateri se dva kamiona v upočasnjeni vožnji komaj izogneta drug drugemu.
Kaos kot v Indiji
Ena večjih skrivnosti je, kako jim je uspelo postaviti eno največjih industrijskih con na sončni strani Alp brez pripadajoče infrastrukture, po kateri bi blago in ljudje krožili do cone Žeje in iz nje. So pa težki tovorni kamioni v zadnjih letih pošteno načeli cesto med Vodicami in Mostami (ob Komendi), za katero nam vodiški župan Aco Franc Šuštar pove, da jo – glede na številne raznobarvne asfaltne zakrpe – domačini imenujejo kar 50 odtenkov sive. A brez humorja nato nadaljuje, da je minilo natanko šest let, odkar so župani začeli spraševati ministrstvo za infrastrukturo ter Družbo za avtoceste RS (Dars), v čigaršnji pristojnosti je izgradnja obvoznice: »Dve leti in pol smo čakali na odgovor, da je to Dars. Vmes so se zamenjali ministri, imeli smo dve civilni iniciativi, mi pa nismo imeli sogovornika na strani države,« vmesno obdobje opiše župan Vodic.
Vmes je razvoj cone, pa tudi povečanje tranzitnega prometa, dobesedno povozil razmere na vozišču skozi Vodice: po navedbah Šuštarja gre čez vasico vsak dan povprečno 10.000 vozil, kamion je vsako šesto vozilo, popoldne je neznosno med tretjo in pol peto, a zjutraj je še slabše: »Jutranja konica je od sedmih do pol osmih – torej ravno takrat, ko učenci hodijo v šolo ob tej cesti. To je največja problematika, ki jo čutimo; vsi želimo zaščititi naše otroke,« pojasnjuje glavni skrbi: »Eno je varnost, drugo pa kakovost bivanja. Ta dva dejavnika nam povzročata največ težav in zanju nas resnično skrbi.«
Država oziroma Dars je sicer odkupil nekaj zemljišč na trasi, po kateri naj bi potekala obvoznica, a ta ni med nujnimi cestnimi projekti: »Ta obvoznica ni v prioritetnem planu, ampak 2020., 2030., mi pa do takrat ne bomo čakali. Naj postane obvoznica prioritetna za vse, ne samo za nas,« pravi Bogovič, ki živi blizu glavne ceste in ima konkretne pripombe: »Mi ob cesti čutimo zgodbo s preobremenjenostjo 24 ur na dan: hiša se trese, ko kamioni šibajo ob enih ponoči, v cono prihajajo nova logistična podjetja s po dvesto, tristo kamioni. Da pridem iz naselja, moram izsiliti kolono in zapeljati na pol ceste. Mi imamo tega dovolj,« izstreli ter pojasni katastrofalno stanje: »Po tej cesti se kamioni izogibajo cestninam, a se sploh ne morejo srečevati na cesti, ki je preozka. Zapirajo ogledala, umikajo se na pločnik, vozijo čez rdečo luč, da otroci ne morejo čez. To je kaos, jaz sem to samo v Indiji videl.«
Shod z dolgo kolono
Med ropotom neprivijačenega kontejnerja na mimovozečem kamionu nam župan Šuštar kaže sveže poškodbe na vnovič zmahani cesti, ki so jo popravljali lani: »Težek tovorni promet je obremenil cesto in pločniki se dvigujejo, robniki pa so poškodovani. Tudi fekalni jaški so sesuti zaradi obremenitve, njih in pločnike pa moramo sami plačati.« Zdaj se z državo dogovarjajo za ponovno preplastitev ceste in nove jaške, kar bo nov strošek: »Ampak edina trajna rešitev je izgradnja obvoznice. Naš stalen cilj je, da se cesta umesti v proračun države.« Skoraj isto nam pove Bogovič: »Samo trajna rešitev pride v poštev, vse drugo je gašenje. Sanacija lani je stala milijon, tu mečemo denar skozi okno.«
Cilji civilne iniciative so določeni: »Z naše strani so zahteve preproste: prepoved tovornega prometa ter konkretna obljuba o obvoznici do 2018., ko se bo gradila obvoznica za Mengeš: takrat bo k nam priteklo še več prometa. V dveh letih bo tukaj dvakrat več vozil, ne vem, kako bo sploh takrat,« Bogovič predstavlja prihodnost. In za svoj cilj bodo za začetek naredili shod sredi Vodic, prvega načrtujejo čez dobrih deset dni: »Kakšnih 500 se nas bo zbralo pa bomo šli v udarnih urah po pločnikih in čez prehode za pešce. Zastoj na eni strani bo do Šiške, na drugi pa do Kamnika,« opozarja. Po prvem opozorilu nameravajo v središče težav (torej Vodic) povabiti tudi infrastrukturnega ministra.
Župan Šuštar opozori druge občine, ki še razmišljajo o industrijskih conah: »Ko se je obrtna cona gradila, bi morali zgraditi infrastrukturo do avtoceste. Ampak nihče se ni ukvarjal z Vodičani, le s poslom.« Nič jim ne pomaga, da jih podpira stroka, bližnje brniško letališče in regionalna razvojna agencija; da policija opozarja, da je cesta nevarna; da je celo direktor poslovne cone Komenda Matic Romšak na infrastrukturno ministrstvo naslovil dopis, v katerem je opozarjal, da je cesta smrtno nevarna. »Kje je ta vest ljudi na Darsu in ministrstvih, ko bo tukaj naslednja nesreča? In nesreča bo, s takšnim ali drugačnim izidom. To je tempirana bomba in potem se znajo zgoditi nekontrolirane zadeve, ki se že zdaj kuhajo v ljudeh,« opozarja Bogovič. Isto vprašanje – o odgovornosti ob naslednji nesreči – je Bogovič naslovil na ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča. Odgovora še ni prejel.
