CERKNICA – »Ko sem pred enim letom doživela okvaro živčnega sistema, ki bi me lahko prikovala na invalidski voziček, sem na življenje začela gledati z drugačnimi očmi,« pove 35-letna Tatjana Škerlj, družinska prijateljica Zalarjevih, pri katerih smo se včeraj dopoldne oglasili na obisku. »Rada imam Tatjano,« našo sogovornico prisrčno objame 18-letna Katja Zalar, ki že od rojstva trpi za cerebralno paralizo in tetraplegijo, kar pomeni, da se lahko giblje samo na tleh – tako da se premika po kolenih –, sicer pa ves čas sedi v vozičku, slabo razvito ima tudi motoriko.
Pomagajmo Katji Zalar Zalarjevi poleg stopniščnega vzpenjalnika, ki bi Katji omogočil, da bi lahko prišla do stanovanja, potrebujejo še kombinirano vozilo s prilagojeno dvižno rampo. Zdaj imajo več kot 12 let starega berlinga, ki ima prevoženih skoraj 350.000 kilometrov, poleg tega pa je premajhen za vse člane družine, saj gresta vanj lahko le voznik, sovoznik in električni voziček. »Če kam gremo, po navadi peljem dvakrat ali trikrat, saj drugače ne gre,« razloži oče Igor Zalar. Vsi, ki bi družini želeli pomagati do boljšega življenja, to lahko storite tako, da jim nakažete denar prek društva Vesele nogice (Celjska cesta 43, 3270 Laško) ali neposredno na Katjin račun (Begunje 122, 1382 Begunje pri Cerknici, TRR: SI56 0202 9365 0749 526). Lahko pa se oglasite tudi na današnjem Miklavževem sejmu v Mercator centru v Cerknici, kjer se bo prodajalo okoli 200 izdelkov (obeski za ključe, božične voščilnice, slike ipd.), ki so jih umetniki iz vse Slovenije ustvarili za Katjo. Sejem, na katerem boste lahko našli njihovo stojnico, bo odprt od 8. ure. |
»Bilo je kot strel v srce!«
Katja je bila težko pričakovani otrok, nam razkrije njen oče, 53-letni Igor Zalar. »Žena Marijana dolgo ni mogla zanositi, zato sva se prvorojenke še toliko bolj veselila. A ob porodu so se pojavile hude težave, popkovina se ji je ovila okoli glavice, da se je skoraj zadušila. Ko mi je sestra po telefonu povedala, kakšne posledice bo otrok nosil vse življenje... Bilo je kot strel v srce,« s tresočim se glasom pove Igor. Po porodu so se pojavili hudi krči, Katja je že kot novorojenčica dobivala zelo močna zdravila. »Njena diagnoza se je sproti spreminjala in dodajali so se novi in novi izrazi za njeno stanje. Cerebralna paraliza, tetraplegija, spastična, ishemična in diskinetična oblika z veliko nehotnimi gibi. Če povem po domače: nikoli ne bo hodila, roke uporablja le z veliko truda, tipka in piše samo z dvema oziroma tremi prsti. Njen govor je težko razumljiv,« razloži oče Igor.
V isti sapi doda, kako močno ponosen je na svojo 18-letnico: »Katja je že od nekdaj nasmejana in zelo zvedava deklica. Kljub bolezni je željna življenja, bila je in je še vedno zelo socialno bitje, rada se druži z ljudmi. Zaradi tega in zaradi njene radovednosti smo jo veliko lažje pripravili na terapije, kjer je pridno sodelovala, zato so bile tudi bolj uspešne. Zmore veliko stvari, na katere smo vsi zelo ponosni: s šestimi leti je odšla v osnovno šolo v Cirius center Kamnik, kjer zdaj končuje srednjo ekonomsko šolo,« je povedal z žarom v očeh. »Če bom dovolj pridna, bom odšla še na izredni faks,« polna zagona doda Katja.
Med vsemi terapijami, ki so večinoma samoplačniške, ima najraje tisto s konji. »Dolly je moja najboljša prijateljica,« se nasmehne 18-letnica. »Res sta neverjetno povezani. Ko je čez teden v šoli v Kamniku, včasih, ko govoriva po telefonu, slušalko dam na zvočnik, da jo sliši tudi Dolly. In ko kobila zazna Katjin glas, zarezgeta, kot bi ji hotela sama povedati, da jo tudi ona pogreša.« Včasih so za 15-minutno terapijo s konji, ki je po mnenju strokovnjakov za Katjo zelo koristna – gibanje konja in človeka je namreč zelo podobno –, plačevali po 20 evrov! »Poleg tega smo jo morali še voziti v precej oddaljen kraj, tako da se nam je finančno veliko bolj splačalo, da konja kupimo.«
Poleg konj je Katjina velika ljubezen še glasba, najraje posluša slovensko rock skupino Big Foot Mama. »Grega Skočir je moj največji idol,« se ji zasvetijo očke, ko nam pokaže fotografijo s svojim vzornikom.
Oče kmalu ne bo več zmogel
Prvega maja letos je v družino Zalar vstopila Tatjana. »Srečali smo se na neki proslavi s konji. Zalarjevi so bili tam s svojo Dolly, jaz pa z možem in otroki. Moja triletna hčerka Tija je na vsak način hotela pobožati žival in tako smo stopili v stik. Na videz smo se poznali že prej, a zares družiti smo se začeli šele takrat, ko sem Igorja prosila, ali lahko kdaj pripeljem otroke, da bi jih naučil jahati,« zgodbo o njihovem prijateljstvu pove Škerljeva.
Kot rečeno, se je je bolezen, ki jo je prestala lani, močno dotaknila, zato je do Katje čutila še posebno naklonjenost. »Hotela sem jim nekako pomagati, zato sem oktobra – seveda z dovoljenjem njenih staršev – na facebooku odprla stran Pomagajmo Katji Zalar. Tam sem opisala njihovo situacijo in dobila neverjeten odziv. Dobri ljudje so nam do danes poslali več kot 200 izdelkov, ki jih bomo to soboto prodajali na Miklavževem sejmu v cerkniškem Mercator centru.«
Zalarjevi namreč nujno potrebujejo sredstva za nakup stopniščnega vzpenjalnika, saj živijo v skromnem podstrešnem stanovanju, do katerega vodijo dolge, zavite stopnice, ki so za Katjo velika ovira. »Za premikanje po stanovanju ima navaden voziček, saj je električni prevelik. Da pa sploh pridemo do stanovanja, jo moram nositi po stopnicah, kar je zame že zdaj velik napor. Če pa bi pridobila še nekaj kilogramov, tega zagotovo ne bi zmogel več,« pojasni Igor in s solznimi očmi doda: »Nisem vajen prositi pomoči, najraje bi še sam pomagal tistim, ki nimajo. Ljudje, ki me poznajo, to vedo. Včasih mi kdo vrže naprej, naj prodam konja, če je že taka stiska, a žival ni vredna več kot 600 evrov, poleg tega pa zelo pomaga moji hčerki, na kobilo je pravzaprav navezana vsa družina. Takšni komentarji me zelo bolijo,« iskreno prizna Katjin oče.
Zato je še toliko težje prositi za pomoč in brez Tatjanine srčnosti in vztrajnosti najbrž ne bi šlo. »A Slovenci spet dokazujejo, da so veliki dobrosrčneži, ki so pripravljeni priskočiti na pomoč takrat, ko je najtežje. To nam vliva upanje za lepši jutri,« zaključi Škerljeva.
