LJUBLJANA – Polovica minulega oktobra je bila hladna kot že dolgo ne, a potem se je sonce dvignilo in dneve segrelo.
»Oktober je bil v povprečju malo hladnejši kot običajno, a povprečje nam v zadnjem času ne pove vsega, v okviru podnebnih sprememb doživljamo sunkovita temperaturna nihanja kot še nikoli v zgodovini,« pove klimatologinja mag. Tanja Cegnar z Agencije RS za okolje.
Jesen je namreč edini letni čas, ki se ne segreva tako izrazito, v zadnjega pol stoletja se je segrela za manj kot 0,25 °C, zato pa zima pokaže zobe precej pozneje kot običajno, zlasti v hribih se je v minulih letih segrelo ponekod za več kot pol stopinje. Kot kaže, se temu turizem zelo hitro prilagaja.
Na 1500 metrih 13 °C
Ob krajih v visokogorju najprej pomislimo na smučarski turizem, ki daje kruh domačinom. A predstava je povsem napačna, v severni Italiji, denimo na Južnem Tirolskem, skoraj 70 odstotkov prihodka prinaša poletni turizem, saj se prebivalci z juga prihajajo rekreirat in hladit v italijanske Alpe.
Tudi z Vogla poročajo, da so imeli rekordno poletno sezono, to naše edino živo visokogorsko smučarsko središče na dobrih 1500 metrih nadmorske višine je samo v poletju do danes obiskalo že več kot 100.000 ljudi, kar je 10 odstotkov več kot lani. Kako tudi ne bi, saj so v sredo tam gori namerili 13 °C. Tako bodo poletno sezono podaljšali do nedelje, 8. novembra, hkrati pa že pripravljajo smučarske terene, če bo sneg, obljubljajo, bodo zajle pognali že 20. novembra. Potrebujejo ga vsaj 40 cm.
Ali je toplo vreme v gorah kaj nenavadnega za ta čas, smo povprašali Cegnarjevo. »Da je v gorah toplo in v nižinah hladno, tovrstna inverzija ni nič novega, bolj nenavadni so kot rečeno nihanja in na trenutke malce višje temperature. To nas tudi oktobra vleče v gore in na morje celo novembra. Drugi razlog je seveda, da je v teh dveh mesecih vreme precej bolj stabilno kot poleti.«
Še bolj vroče bo
Podnebni scenariji kažejo, da se bo v prihodnosti vsa Slovenija še naprej ogrevala.
»Do sredine stoletja bodo pomladi toplejše za 1,5 °C, vsi drugi letni časi pa celo za 2 °C,« poudarja Cegnarjeva.
Bolj negotovi so vremenarji glede padavin: »Za pomlad in jesen lahko pričakujemo tako zmanjšanje kot tudi povečanje količine padavin, pozimi pa se bo količina padavin verjetno povečala, medtem ko se bo poleti vsaj v južni polovici države zelo verjetno zmanjšala.«
Vogel in upajmo tudi Kanin imata v tem pogledu pred seboj velike možnosti. »Tudi mesta postajajo poleti vse bolj vroča, zato poleti dopustniki vse bolj iščejo osvežitev,« dodaja Cegnarjeva.
Težave pa bodo imela nižjeležeča smučarska središča, ki jih niti zasneževanje v primeru previsokih temperatur ne more vedno rešiti. Že zdaj s težavo ulovijo 100 dni, kar je nekakšno merilo za uspešno sezono. A to, seveda, v nasprotju s splošnim prepričanjem ni biznis, vlečnice in sedežnice, pa naj se še tako vrtijo, po besedah poznavalcev brez primerne politike, beri subvencij v določeno okolje in razvoj spremljajoče turistične infrastrukture; bazenov, wellness centrov... niso nikoli pozitivne.
Kot pravi Cegnarjeva, Sredozemlje postaja poleti prevroče za marsikaterega turista, na potezi so torej smučišča, da na tekaških progah uredijo kolesarske steze ipd.
Kako se je naše podnebje spremenilo v obdobju 1961–2011 • Povprečna temperatura zraka je v obdobju 1961–2011 naraščala s časovnim trendom okoli 0,34 °C na desetletje. • Časovni trend v vzhodni polovici države je na splošno večji kot na zahodu.• Dvig najvišje dnevne temperature zraka je večji od dviga povprečne in dnevne najnižje temperature zraka. • Zime so se najbolj ogrele na severovzhodu.• Jeseni so bile v obdobju 1961–2011 sprva postopno hladnejše, od konca 70. let pa opažamo počasen dvig temperature. • Statistično značilen je dvig letne povprečne temperature za obdobje zadnjih 25 let in več. |
