LJUBLJANA – Privatizacijo je treba nadaljevati, je ob predstavitvi dejavnosti ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo v Ljubljani poudaril vodja tega resorja v odhodu Metod Dragonja.
Kot osrednji temi v času svojega ministrovanja, ki se je začelo konec februarja, je sicer omenil prestrukturiranje podjetij in izvajanje privatizacije, vezane na seznam prvih 15 podjetij. Glede prestrukturiranja je priznal, da Evropska komisija ni zadovoljna s tem in da želi medresorsko delovno skupino, ki bo vodila dejavnosti, postavila jasne prioritete in nadzirala bančni sektor ter druge nosilce ekonomskih politik.
»Nekateri postopki tečejo bistveno prepočasi«
Sam se strinja, da nekateri postopki tečejo bistveno prepočasi in da se s tem zmanjšuje možnost uspešnega prestrukturiranja, meni pa še, da so banke pri sprejemanju tveganj preveč restriktivne. Nekatere institucije, predvsem Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), so se sicer po njegovih besedah usposobile za delovanje na tem področju in začele intenzivno delati, a treba bi bilo zagotoviti večjo stopnjo povezovanja posameznih nosilcev. Ministrstvo je pred kratkim že sklicalo medresorski sestanek, ki so se ga udeležili tudi predstavniki drugih institucij, kot so Banka Slovenije, Slovenski državni holding (SDH) in DUTB, »tako da bomo lahko priporočila in nastavke, kako te aktivnosti učinkoviteje integrirati, predali novi vladi«.
Zakonske spremembe v pripravi
V zvezi s privatizacijo je minister ocenil, da se mora nadaljevati in da je bila reakcija na nedavni »time out« preveč huda, saj da SDH nadaljuje delo in da ni nič ogroženo. Novi vladi je bilo treba omogočiti, da bo lahko, če bo želela, vplivala na te procese, je ponovil. Ob tem se je zavzel za nadgradnjo prevzemne zakonodaje, saj naj bi zdaj zastopala predvsem interes optimizacije kupnine, premalo pa proces dolgoročne vzdržnosti in razvoja podjetja po vstopu novih lastnikov. Novi lastniki morajo biti kakovostni, omogočati morajo razvoj poslovanja, izdelkov in vstop na nove trge, ne pa, da pridejo s kratkoročnimi cilji ali po principih špekulativnega kapitala. Prav zato bodo pripravili zakonske spremembe, ki jih bodo predali novi vladi, je napovedal.
Generalni direktor direktorata za notranji trg na ministrstvu Dušan Pšeničnik je med tekočimi normativnimi dejavnostmi omenil še predloga novel zakona o trgovini in o poslovnem registru, ki sta bila že pripravljena za obravnavo na vladi. V sodelovanju z Uradom RS za intelektualno lastnino se pripravlja tudi predlog novele zakona o avtorskih in sorodnih pravicah. Do konca leta naj bi bili pripravljeni še širše spremembe novele zakona o gospodarskih družbah in predlog novega zakona o alternativnem reševanju potrošniških sporov. Prav tako se obeta celovita prenova zakona o varstvu potrošnikov, registrske zakonodaje in zakona o pogrebni dejavnosti in upravljanju pokopališč. Spremembe naj bi doživel zakon o poštnih storitvah, pa tudi podzakonski akti. |
Bistven bo zagon kakovostnih investicij
Sicer pa naj bi ministrstvo v času Dragonje aktivno spodbujalo gospodarsko rast in večalo konkurenčnost slovenskega gospodarskega okolja. Do okrevanja je že prišlo, je poudaril minister. Sam je največ pozornosti namenil izvozu in prav tu so rezultati najotipljivejši, je dejal, v prihodnje pa bo za krepitev rasti bruto domačega proizvoda in zaposlovanja po njegovem bistven zagon kakovostnih investicij.
Ministrstvo sicer počasi odpravlja subvencije in prehaja na povratne oblike spodbujanja gospodarske aktivnosti. V teh dneh je podpisalo aneks k pogodbam s SID banko, po katerih so obstoječi instrumenti podaljšani, v kratkem pa bosta operacionalizirani še dve shemi: prva, vredna 42 milijonov evrov, za financiranje raziskav, razvoja in inovacij tudi za velika podjetja, druga, vredna 84 milijonov evrov, pa za financiranje naložb vseh tipov podjetij. Dovolj dobro naj bi deloval tudi Slovenski podjetniški sklad (SPS), kjer so na voljo konkurenčni instrumenti za mala in srednja podjetja.
Združeni ministrstvi za finance in gospodarstvo?
Dragonja je komentiral tudi aktualne dogodke. Na vprašanje, kaj za ministrstvo oz. podporo različnim projektom pomeni nedavna prepoved prevzemanja novih proračunskih obveznosti, je odgovoril, da gre za zelo hud poseg v izvajanje njihove politike, zaradi katerega bi lahko ostali brez udeležbe na Expu 2015 v Italiji. Ogroženi bi bili lahko tudi drugi projekti. Kakšen je sicer položaj proračuna, ne ve, saj nima celovitega vpogleda. Sam bi javnofinančne težave reševal z ukrepi za čimprejšnjo odblokado črpanja evropskih kohezijskih sredstev, delal na prihodkovni strani in odgovorno trošil.
Spregovoril je tudi o novi pomoči podjetju Agroruše. Kot je izpostavil, je sam odobril drugo etapo pomoči podjetju, namenjeno prestrukturiranju, medtem ko je zeleno luč prvi etapi, ki je preprečila stečaj, prižgal njegov predhodnik Stanko Stepišnik. Pomoč je bila dana v obliki posojila, ne subvencije, je opozoril, pozitivno mnenje k njej pa je prišlo tudi iz Evropske komisije.
Govorice, da bo v prihodnji vladi vodil združeno ministrstvo za finance in gospodarstvo, je označil kot neosnovane.
