Prav gotovo bi bilo najmanj trem – vse so že pokojne – uglednim predvojnim revolucionarkam, partizankam in povojnim političnim funkcionarkam, Lidiji Šentjurc, Pepci Kardelj in še posebno Vidi Tomšič, borki za pravice in enakopravnost žensk, zelo všeč, da bomo letos okoli 8. marca, mednarodnega praznika žensk, če bo vse potekalo normalno, dobili prvo žensko na čelu katere koli slovenske vlade – Alenko Bratušek.
Praznik žensk
Uzakonjeno smo začeli 8. marec v nekdanji Jugoslaviji praznovati po drugi vojni, svetovni socializem je hotel z njim kapitalističnim sistemom pokazati stopnjo enakopravnosti žensk, ki naj bi bila dosežena v delavskih državah. V resnici je bilo precej drugače: moški smo mamam, ženam in sodelavkam na ta dan podarjali šopke rož, to pa je bilo tudi vse, kar so imele od svojega praznika, če se zvečer niso skupaj z dedci tako ali drugače poveselile, kar jim bilo za ta dan dovoljeno. Drugače tako in tako niso imele časa: od ranega jutra do zgodnjega popoldneva so morale delati, potem so bile matere in gospodinje, ponoči pa ljubice možem. Po eni od razlag je dan žensk oziroma 8. marec tudi praznik Antifašistične fronte žensk Jugoslavije (AFŽ), najbolj zaslužna zanj pa naj bi bila prav Ljubljančanka Tomšičeva, diplomirana pravnica, po vojni prva afežejevka Jugoslavije. Od 1948 je bila predsednica organizacije, sicer ustanovljene že med NOB. AFŽ je pod različnimi imeni živel skoraj do razpada Jugoslavije, njenega duha pa je včasih čutiti še danes.
Mnogo manj kot Tomšičeva sta bili afežejevsko zagreti Lidija Šentjurc in Pepca Kardelj
Prva je bila doma iz Hrastnika in poročena s partijskim veljakom Sergejem Kraigherjem. Prav tako kot Tomšičeva je bila narodna herojinja, tudi ona je bila izobražena, že pred drugo vojno, 1938, je diplomirala iz psihologije in je imela velik neformalni vpliv na pomembne kadrovske in politične odločitve. Po sposobnostih in odločnosti je presegala moža Sergeja (mimogrede, bil je bratranec enega najsposobnejših slovenskih politikov vseh časov Borisa Kraigherja, ki se je že 1966 zavzemal za tržno gospodarstvo), čeprav je imel ta kot moški mnogo višje partijske in druge državniške funkcije. Šentjurčeva je utrla tudi politično pot svojemu nečaku Stanetu Dolancu.
Pepca Kardelj je bila predvsem žena slovenskega Marxa Edvarda Kardelja
Bila je Mačkova iz Zadobrove pri Ljubljani, članica Komunistične partije že pred vojno, ko je bila še delavka v Saturnusu. Njen bratranec je bil skrivnostni in strah vzbujajoči Ivan Maček - Matija, eden najpomembnejših mož nekdanjega režima. Pepca je imela tudi nečaka, to pa je najmlajši slovenski še živeči prvoborec, nosilec spomenice 1941, danes 84-letni Leopold Maček - Poldač, nekdanji župan občine Moste - Polje v Ljubljani in nekoč direktor Stanovanjske banke, današnje SKB, zdaj pa kot vrag živahen upokojenec.
Vse tri tovarišice so rodile in vzgojile tri hčerke, še danes ugledne in uspešne gospe
Znanstvenica na Inštitutu Jožef Stefan je Marjeta Šentjurc, katere znanstvene izsledke s pridom izkorišča vrhunska francoska kozmetika, hči Vide Tomšič, dr. Živa Novak Antolič, pa je kot ginekologinja in porodničarka naredila uspešno kariero. Kako tudi ne, saj je bil njen oče in mamin drugi mož znameniti ginekolog dr. Franc Novak, ki je pri potomstvu pred nekaj desetletji pomagal tudi Sofii Loren oziroma njenemu možu Carlu Pontiju. Živa ima polbrata Miho, energetika, ki ga je mama rodila prvemu možu, narodnemu heroju Tonetu Tomšiču, ki so ga italijanski fašisti maja 1942 kot talca ustrelili v Gramozni jami. Miha je bil član prve slovenske vlade, pri Peterletu je bil minister za energetiko.
Hčerko Vero sta imela poleg 1941 rojenega sina, arhitekta Boruta (poročen je bil z gledališko igralko Ivo Zupančič), dve leti po vojni tudi Pepca in Edo Kardelj. Poročena je z beograjskim arhitektom Mihajlom Šoltesom, in prav on je oče Igorja Šoltesa, predsednika računskega sodišča, ki – tako pravi ime te institucije – bedi nad potmi javnega denarja in gre mnogim na živce. Šoltesa ima v slabem spominu tudi nekdanji minister za okolje in prostor, Karl Erjavec, saj je moral zaradi poročila računskega sodišča okoli ločevanja odpadov oziroma kant, kot pravi Erjavec, odstopiti.
Kot torej kaže, bomo Slovenci v prihodnjih dneh prvič v zgodovini – tako samostojne Slovenije kot nekdanje republike v okviru Jugoslavije, ko se je vlada imenovala izvršni svet – dobili žensko predsednico vlade, na kar bi bile Vida Tomšič in afežejevke zagotovo zelo ponosne. Konservativno in asketsko Tomšičevo bi morda nekoliko motila le kratka krila sicer zelo čedne gospe pri 42 letih, nove mandatarke Alenke Bratušek, Štajerke iz Žalca. Že dvajset let živi v Kranju, zadnjih nekaj let pa v Stražišču, kjer sta si z zunajzakonskim partnerjem, kranjskim podjetnikom, lastnikom firme Macon – posredništvo Mitjo Cvjetičaninom, kupila hišo ob cesti proti Joštu. Zanimivo, da je bližnja soseda Bratuškove vodja kabineta predsednika vlade Janeza Janše, Nika Dolinar Divjak. Ta je ena od redkih žensk, stalno prisotnih v vrhu SDS, tudi med ustanovitelji SDS dobrodelne ustanove Vrtnica, nad katero zdaj bedi Urška Bačovnik Janša. Tudi moža si je našla v vrstah sodelavcev Janše – Marjan Divjak je njegov ekonomski svetovalec.
Made in Slovenia: Lara Bohinc, Brina Svit, Marjetica Potrč
Najmanj tri slovenske gospe so izjemno uspešne v tujini, vse tri so uspešne na področju umetnosti. Oblikovalki nakita in modnih dodatkov Lari Bohinc je britanska kraljica Elizabeta II. lani na suknjič pripela pentljo kraljičinega reda MBE; zaradi inovativnega pristopa k oblikovanju je postala članica britanskega imperija. Lara Bohinc, ambasadorka slovenskega nakita v Londonu, je že dolgo ključno ime v svetu mode in oblikovanja, v modni svet je vstopila z zlatimi slušalkami, ki jih je ovekovečil sloviti Vogue. Njene kreacije nosijo Rihanna in Madonna, Cameron Diaz, Marija Šarapova, Kate Mossin Michele Obama. Nagrade za literarno ustvarjanje že vrsto let pobira pisateljica Brina Svit Merat. Piše v francoščini, junakinje in junaki njenih knjig pa so večinoma mešane narodnosti. Pred dvema letoma je ameriški tednik Newsweek slovensko umetnico Marjetico Potrč uvrstil na lestvico desetih najpomembnejših sodobnih umetnikov na svetu, znašla se je kar na tretjem mestu. Potrčeva, ki sicer živi v Berlinu, je med drugim zgradila suhe sanitarije za južnoameriške slume in sistem za nabiranje deževnice ter druge trajnostno naravnane praktično-umetniške rešitve.
