DVIGALO

Kaja bi rada k pouku,
 a potrebuje dvigalo

Objavljeno 15. november 2015 22.38 | Posodobljeno 15. november 2015 22.38 | Piše: Oste Bakal

Kaja Novak Pongarčič je zaradi cerebralne paralize obsojena na invalidski voziček.

STROČJA VAS – Osnovno šolo Stročja vas, dober streljaj iz Ljutomera, obiskuje 183 otrok. Med njimi je Kaja Novak Pongračič, četrtošolka, ki je kljub bolezni – cerebralni paralizi – vedoželjna, navihana in vedno nasmejana. A kot so povedali na šoli, bo deklica za prihod v višje nadstropje, kjer poteka pouk višjih razredov, od 5. do 9., že naslednje šolsko leto potrebovala dvigalo. Po stopnicah namreč ne bo mogla sama, saj je zaradi bolezni priklenjena na invalidski voziček. Na šoli zato ne sedijo križemrok in so že začeli iskati možnost za izgradnjo dvigala, ob tem pa zbirajo donacije, saj se zavedajo, da ustanoviteljica šole, občina Ljutomer, ne bo prispevala celotnega zneska, ki bržkone ne bo majhen.

Za tono zamaškov 300 evrov

»V življenju premalo cenimo majhne stvari, majhne pozornosti. Že drobna poteza ima pogosto ogromne učinke. Na OŠ Stročja vas smo se zato odločili, da začnemo zbirati zamaške, ki bodo pomagali Kaji. Zamašek je res majhen, vendar lahko veliko pomaga. Poleg finančnega učinka ima tako zbiranje tudi ekološko noto. Da bo Kaja kar najbolj samostojna, ji želimo omogočiti nemoteno premikanje po šoli, zato se obračamo na vse, ki lahko in želite pomagati,« pravi ravnateljica šole Mateja Leskovar Polanič.

Odkupilo jih bo podjetje MPI-reciklaža iz Črne na Koroškem, denar pa bo šola porabila za nabavo dvigala oziroma pripomočka za Kajo za prehajanje med nadstropji. Tono zamaškov bodo odkupili za 300 evrov. Vsak zamašek bo pomagal Kaji priti do dvigala, v naravi pa bo s tem en odpadek manj. Na šoli jih bodo zbirali vse šolsko leto 2015/16. Poskrbeli bodo tudi za njihov prevoz do šole oziroma skladišča pri Kajinem razredniku Borisu Smodišu na Moti pri Ljutomeru.

Terapije ne pomagajo

Akcije se veselijo tudi Kaja in njeni starši, 32-letna Petra Pongračič in 36-letni Dušan Novak. Njuna hčerkica je njun največji zaklad. »Lepo je tukaj v šoli, kamor me pripeljejo starši ali stari starši. Dobro se počutim med 25 sošolci, vsi mi pomagajo, da lažje prenašam težave. Že zdaj se veselim, da bodo zgradili dvigalo in se bom lažje gibala tudi v višjem nadstropju, kamor me morajo zdaj skupaj z vozičkom še nositi,« nam pove Kaja, ki je kljub rosnim desetim letom že zelo zrela deklica. V šoli se, kot povedo učitelji, dobro uči in nima težav.

Njena mama Petra, ki je zaposlena na Ozari v Murski Soboti, pove, kako težko se je bilo na začetku sprijazniti z boleznijo. Deklico so redno vozili na terapije, a žal brez posebnega uspeha. Kljub temu domači ne obupajo in verjamejo, da bo nekoč bolje. Njen oče pove, da bi morali Kajo v prvi razred vpisati v OŠ Cezanjevci: »A tista stavba ni primerna, zato so nam predlagali šolo v Stročji vasi, ki ima vsaj nižje razrede v pritličju,« razloži Dušan, zaposlen v ljutomerskem podjetju Farmtech (prej Tehnostroj). »Kaja je pravi sonček in ji moramo pomagati. Odziv na našo akcijo je zelo velik, kajti zbrali smo že več kot tono zamaškov,« je povedala ravnateljica Mateja Leskovar Polanič, ki k akciji zbiranja vabi tudi vas, spoštovane bralke in bralci Novic. 

Deli s prijatelji