RAZISKAVA OECD

Evropa hvali slovenske mame

Objavljeno 02. julij 2011 13.32 | Posodobljeno 02. julij 2011 18.00 | Piše: P. P./STA

Po indeksu naj bi Slovenci živeli blizu povprečja OECD

Vlada je uporabila vsem znani video. Bi bilo ceneje, če bi posneli novega?
LJUBLJANA – Slovenija se po indeksu boljšega življenja, ki ga je predstavila Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) ob svoji 50-letnici, v več dimenzijah indeksa uvršča blizu povprečja OECD ali celo višje. Najvišjo vrednost imata varnost ter usklajenost poklicnega in zasebnega življenja, najnižja pa je vrednost za dohodek, so sporočili iz državnega statističnega urada.

Opredeljenih je 11 dimenzij blaginje

Indeks, ki je trenutno prikazan za 34 držav članic (OECD), je oblikovan na osnovi 11 ključnih dimenzij blaginje, in sicer glede materialnih življenjskih razmer (stanovanje, dohodek in zaposlenost) in kakovosti življenja (vključenost v družbo, izobrazba, okolje, upravljanje države, zdravje, zadovoljstvo z življenjem, varnost ter usklajenost poklicnega in zasebnega življenja).

Povprečni razpoložljivi dohodek gospodinjstev v Sloveniji je v letu 2008 znašal 19.891 ameriških dolarjev. To je manj od povprečja OECD, kjer je znašal 22.284 ameriških dolarjev.

Matere dobro uskljajujejo kariero in družino

Skoraj 66 odstotkov ljudi v starostni skupini od 15 do 64 let je v letu 2010 imelo zaposlitev. Po podatkih iz leta 2009 so ljudje v povprečju delali 1687 ur na leto, kar je manj od povprečja OECD. Potem ko so se otroci začeli šolati, se je v letu 2008 74 odstotkov mater zaposlilo, kar kaže, da matere dobro usklajujejo družino in kariero.

Visoka osebna varnost

Eden od ključnih elementov blaginje posameznikov je tudi osebna varnost: leta 2010 je štiri odstotke ljudi v Sloveniji izrazilo, da so bili žrtve napada v preteklih 12 mesecih.

Nadpovprečna visoka izobrazba

V letu 2008 je 82 odstotkov odraslih v starostni skupini od 25 do 64 let doseglo visoko izobrazbo, kar je več od povprečja OECD, kjer je ta delež znašal 73 odstotkov. Toda po Programu za mednarodno ocenjevanje študentov (PISA, OECD), ki se je osredotočil na branje, je povprečen študent v Sloveniji leta 2009 dosegel 483 od 600 točk ali nekoliko manj od povprečja OECD.

V Sloveniji je leta 2008 pričakovano trajanje življenja ob rojstvu znašalo 78,8 leta, kar je zelo blizu povprečja OECD, ki je bilo 79,2 leta.

Zdravstveni izdatki na osebo so leta 2008 obsegali 8,3 odstotka BDP, povprečje v državah OECD pa je bilo devet odstotkov; 59 odstotkov vprašanih je tedaj ocenilo, da je bilo njihovo splošno zdravstveno stanje dobro, povprečje vseh držav OECD pa je bilo 10 odstotkov višje.

Delu vlade ne zaupamo najbolj

Volilna udeležba, ki je eden od kazalcev javnega zaupanja v delo vlade in sodelovanje državljanov v političnem procesu, je bila na zadnjih državnozborskih volitvah 63-odstotna, povprečje v državah OECD pa je bilo 72 odstotkov.

V OECD se sprašujejo, ali je bogastvo res to, kar definira blaginjo. Vse od ustanovitve organizacije leta 1961 je bil bruto domači proizvod (BDP) glavni dejavnik za merjenje in razumevanje ekonomskega in družbenega napredka. Vendar številni drugi dejavniki prav tako lahko močno vplivajo na življenje ljudi, na primer varnost, prosti čas, porazdelitev dohodka in čisto okolje.

Na svojih spletnih straneh so predstavili svoje prvo interaktivno orodje in ga poimenovali indeks boljšega življenja – 11 dimenzij blaginje so predstavili kot cvetne liste, ti pa sestavljajo marjetico, ki predstavlja državo. Dolžina cvetnega lista narašča s kakovostjo, ki velja za to dimenzijo.

Deli s prijatelji