Najprej akontaciji, nato pa prihodek prištejejo še k letni dohodnini
Na Dursu izračunajo, da akontacija dohodnine od 1800 evrov dohodka iz oddajanja premoženja v najem znaša 270 evrov. »Vendar pa ne gre za dokončni davek, saj se dohodek iz oddajanja premoženja v najem, upoštevani stroški in plačana akontacija vštevajo v letni obračun dohodnine zavezanca,« pravijo. Tako je letna odmera dohodnine odvisna od vseh dohodkov davčnega zavezanca, predvsem pa stopnje obračunane in plačane akontacije dohodnine med letom. »Doplačilo pri letnem poračunu dohodnine na račun dohodka iz oddajanja v najem je možno, če je medletna stopnja obračunane in plačane akontacije (za osebni dohodek) najnižja (16 odstotkov), pri letnem poračunu pa zavezanec zaradi dodatnih dohodkov (ne nujno le iz oddajanja premoženja v najem) pade v višji dohodninski razred,« pojasnjujejo na Dursu.
Tako je scenarij neimenovane bralke, ko zavezanec zaradi oddajanja nepremičnine plača tudi skoraj tretjino zneska, ki ga je zaslužil, realen.
Sosede jih je prijavilo 122
Sicer pa je davčna uprava v drugi polovici leta lani poostrila nadzor nad izpolnjevanjem zakonskih obveznosti na področju davka od premoženja in oddajanja premoženja v najem. »Po enem letu ciljno usmerjenega nadzora na področju obdavčitve iz oddajanja premoženja v najem je bilo opravljenih 5793 pregledov. Skupaj smo prejeli napovedi in samoprijave za 492 nepremičnin z učinkom okoli 100.000 evrov ter 2015 izjav o neoddajanju,« pravijo.
Poleg tega pa so prejeli tudi 122 prijav tretje osebe.
Globa in obveznost za nazaj
Če zavezanec ne vloži napovedi, je predpisana globa od 200 do 400 evrov. Z globo od 400 do 1200 evrov pa se kaznuje posameznik, če v napovedi navede neresnične podatke. Poleg globe je zavezancu zaračunana tudi dodatna davčna obveznost za nazaj, pojasnjujejo na Dursu.
