Čebele v mestih bolj pridne kot na vasi

LJUBLJANA –Če bomo izgubili čebele, bomo težko preživeli, pravijo strokovnjaki. Začetnik vsega sodobnega čebelarstva Anton Janša je že sredi 18. stoletja na vrtu cesarice Marije Terezije, kjer je imel čebelnjak in poučeval čebelarjenje, spoznal, da so te živalce izjemne delavke, ki s pridnostjo in neutrudnim delom oskrbe človeka s potrebnim medom in voskom. Toda slutil je njihov širšo vlogo, saj je zapisal, da so ustvarjene od Boga. Ker smo si prisvojili naravo in močvirja, cvetoče travnike in gozdove spremenili v geometrijsko pravilna polja, intenzivne sadovnjake in zelenjavarske rastlinjake, čebele izgubljajo svoj prostor pod soncem. Njihov smrtni sovražnik so zlasti fitofarmacevtska sredstva, s katerimi kmetje škropijo svoje posevke.

Zato se je čebelarjem že pred desetletji porodila ideja, da bi morda lahko živele z ljudmi v mestih. Nekateri seveda niso verjeli, da lahko preživijo sredi betona v smradu smoga. Pa se je izkazalo, da so zelo prilagodljive.

Pomagajmo čebelici

V okviru programa Čebelja pot, ki ga je zasnovala Mestna občina Ljubljana (MOL) in združuje 31 partnerjev, je BTC Ljubljana predstavil svoj projekt Pomagajmo čebelici – Cvetoče mesto. V sodelovanju z MOL in partnerji Hofer, Merkur, Semenarna/Kalia, Medex in Minicity so od 8. do 22. aprila pripravili raznolike aktivnosti, med drugim vodene oglede urbanih čebelnjakov na Čebelji poti, ki stojijo na vrhu Cankarjevega doma, pri Vodnem mestu v BTC, pa vrh Hotela Park, v parku Tivoli in drugod. V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani bodo organizirali predavanje o avtohtonih medovitih rastlinah, v Parku sveta Evrope pa bo Cankarjev dom odprl medoviti vrt. V soboto, 8. aprila, bo na Trgu med Dvorano A in Tržnico BTC City dopoldne velik cvetlični sejem. Podroben razpored dogajanja je objavljen na www.BTC-City.com/cebele.

Projekt Čebelja pot je nastal v okviru Strategije razvoja podeželja MOL v programskem obdobju 2014–2020 in je z razvojem urbanega čebelarjenja namenjen tako ohranjanju biodiverzitete kot tudi spodbujanju samopreskrbe.

Po besedah predsednika društva Urbani čebelar Gorazda Trušnovca Ljubljana z urbanim čebelarjenjem zdaj še malce zaostaja za nekaterimi evropskimi prestolnicami. Vse skupaj se je začelo v Parizu in Berlinu. »Pred kakimi 25 leti je scenograf pariške opere, ki je bil popoldne tudi čebelar, doma v sadovnjaku nekaj prenavljal in ni imel kam s panji, pa jih je zanesel na streho opere. Čez mesec dni je onemel, ko je videl, da so polni medu.«

Tako so danes evropske prestolnice od Pariza, Londona, Dunaja in Berlina polne panjev. »Zlasti je zanimiva zgodba Berlina, kjer so imeli čebele na vzhodni strani zidu zaradi pomanjkanja medu, zato imajo tam z urbanim čebelarjenjem zelo veliko izkušenj.«

Panji na Cankarjevem domu

Na območju Mestne občine Ljubljana deluje 300 čebelarjev, ki imajo več kot 4500 panjev, kar predstavlja tri odstotke vseh slovenskih čebelarjev. Povezani so v petih čebelarskih društvih: Barje, Ljubljana Moste Polje, Tacen, Ljubljana Center in društvo Urbani čebelar. Toda danes v Ljubljani lahko spremljamo razcvet urbanega čebelarjenja, saj ima 31 čebelarjev, članov društva Urbani čebelar, po mestu razpostavljenih 300 panjev.

Prvi je bil Franc Petrovčič, ki je leta 2011 na vrh Cankarjevega doma postavil šest nakladnih panjev s šestimi čebeljimi družinami. Nekaj jih je tudi na strehi Hotela Park, Damir Škraban jih je v Tivoli, kakih 50 metrov stran od okrepčevalnice Čolnarna, postavil sedem.

Zanimivo je, da se urbani čebelarji raje odločajo za t. i. nakladne panje, ki so poenostavljeno povedano lesene škatle, v katerih domujejo čebele in se jih da zlahka seliti, tradicionalni pisani čebelnjaki pa so za tovrstno čebelarjenje manj primerni.

Škraban se je odločil za bele: »Čebelam je pravzaprav vseeno, kakšne barve je panj. Lahko bi naredili barvni vzorec, a ker bomo panje prestavljali, bi se spreminjal, zato smo se odločili za bele.«

V mestih za tretjino večja bera

Kot zatrjuje Trušnovec, se je izkazalo, da zimski smog ne vpliva na čebele: »Pozimi hibernirajo v svojih panjih in ga ne vdihavajo.« Da bi se izognili sumom, da je z mestnim medom v prestolnici kaj narobe, ga je dal na analizo. »Laboratorijski izkazi potrjujejo, da med s strehe Cankarjevega doma ne vsebuje nobenih tujih substanc, nobenih čudnih sledi in zlasti ne težkih kovin,« nam je potrdil Petrovčič. »Naš med je neoporečen.«

Poleg tega se je pokazalo nekaj, česar niso pričakovali niti najbolj izkušeni čebelarji, ki v povprečju natočijo do 20 kilogramov medu na panj na leto. (Seveda ne vsako leto toliko, če je letina dobra, ga je lahko tudi precej več, a pride deževno vreme, ko čebele ne letijo, in čebelar se lahko pod nosom obriše.) Petrovčič je doma na Vrhniki začel čebelariti že leta 2004. »Če primerjam bero doma in v Ljubljani, čebele v panjih na Cankarjevem domu pridelajo 30 odstotkov več medu kot doma na deželi.«

Ne vedo prav natančno, zakaj so urbane čebele za tretjino bolj pridne kot podeželske: »Verjetno gre za to, da je v mestu, v urbanih središčih, večja biotska pestrost rastlin, zato lahko nabirajo skozi celo sezono. Na podeželju pa so monokulture in naberejo manj.«

Ljubljanski med

Projekt Pomagajmo čebelici – Ocvetličimo mesto je nekakšno nadaljevanje lanskega Pomagajmo čebelici v mestu – Ocvetličimo okna in balkone. Kot kaže, se stvar prijemlje. Po Trušnovčevih besedah je vse več navdušencev nad urbanim čebelarjenjem, ki je po eni strani rpeprostejše, saj so panji blizu, po drugi strani pa je včasih potrebnih nekoliko več plezalnih spretnosti.

Trušnovec ima 30 panjev, kar seveda ni dovolj za preživetje, je pa dobrodošla aktivna dopolnilna dejavnost v mestu. »Za preživetje bi jih moral imeti 300,« pravi.

Čebelja pot ima tudi svoj produkt, to je ljubljanski med, ki mora biti pridelan na območju MOL in je bodisi kostanjev, cvetlični ali gozdni ter ima oznako SMGO – Slovenski med z geografsko označbo.

Lanskega oktobra so v Stritarjevi ulici v Ljubljani že drugič pripravili Medeni dan, na katerem so se predstavili urbani čebelarji. Seveda ne gre pozabiti niti izjemne učne vloge Čebelje poti in urbanega čebelarstva, saj zlasti mladi lahko spoznajo, da medu ne bi mogli kupiti v trgovini, če ga ne bi nabrale pridne kranjske sivke iz čebelnjaka pri sosedu.