Marec je bil suh in nadpovprečno topel. Večina dni je bila po Sloveniji znatno toplejša od dolgoletnega povprečja, izrazito hladnih obdobij ni bilo.
Napoved
|
Zaradi precej jasnega vremena, deloma pa tudi zaradi vse bolj izrazite suše, je bila zlasti po nižinah razlika med najnižjo in najvišjo temperaturo zraka v številnih dneh zelo velika, tudi okoli 20 °C.
Padavin je bilo v večjem delu države malo, manj kot polovica dolgoletnega povprečja. V Murski Soboti so jih izmerili le 14 mm, kar je le 30 odstotkov običajne količine za marec. Izdatno je deževalo ali snežilo le ponekod na severozahodu: v Ratečah je bilo padavin 90 mm (dolgoletno povprečje znaša 87 mm), v Bovcu 256 mm (povprečno okoli 163 mm) in na Voglu 313 mm.
Šestindvajsetega marca je sledila krajša ohladitev, ki pa ni prinesla omembe vrednih padavin. Po daljšem suhem obdobju so nas 5. aprila zajele krajevne plohe in nevihte.
V osrednjem delu Slovenije je padlo od 10 do 20 mm padavin, na jugu in severu države okoli 5 mm. Zelo neenakomerno so bile porazdeljene, tako da je veliko krajev na vzhodu in severozahodu države celo ostalo suhih.
Sončnega vremena je bilo marca 2017 veliko, število sončnih ur je znašalo okoli ali malo nad 200, kar je petino do polovico nad dolgoletnim povprečjem. Zaradi toplega in suhega vremena in obilice sončnih ur se je na sredini ali proti koncu meseca pojavila suša, vremenske razmere omogočajo precejšnje izhlapevanje, med 2 in 3 litri vode na kvadratni meter na dan.
Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje je 1. aprila razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja na območju celotne države.
Razmere v Evropi
Marec 2017 je bil skoraj povsod po Evropi toplejši od povprečnih razmer v obdobju 1981–2010.
Vzrok za nadpovprečno toplo vreme nad severnim delom Evrope so nadpovprečno močni zahodni do severozahodni vetrovi, ki so prinašali sorazmerno toplo zračno maso iznad Atlantskega oceana in hkrati onemogočali prodore hladnega zraka s severa in vzhoda.
V južnem delu Evrope je glavni krivec za visoko povprečno temperaturo zraka odsotnost močnejših ohladitev s severa.
Suše v rekah in v podzemni vodi še ni
Vodnatost rek v Sloveniji je večinoma mala in počasi se še zmanjšuje. Ob zadnjih krajevnih plohah so posamezne manjše reke na širšem območju osrednje Slovenije in tudi ponekod na severu države porasle do srednjih pretokov in zdaj upadajo.
Srednje pretoke ohranjajo tudi reke na severozahodu in Mura. V prihodnjih dneh se bo mala vodnatost v splošnem ohranjala. Ob predvidenih krajevnih plohah lahko posamezne manjše reke prehodno porastejo do srednje vodnatosti. V prihodnjih dneh pričakujemo tudi postopno zmanjševanje vodnih gladin podzemnih voda.
Padavine v preteklih dneh na večini merilnih mest niso povzročile znatnejšega zvišanja gladine podzemne vode tako zaradi premajhne količine teh kot tudi zaradi porabe vode za rast rastlin.
Sicer je količinsko stanje podzemne vode na začetku aprila v območju podpovprečnih do normalnih vrednosti za ta letni čas, vendar je na večini merilnih mest izražen trend zniževanja vodnih gladin.
Izjema so le nekatera merilna mesta v vplivnem pasu reke Mure in nekateri kraški izviri, na katere posredno ali neposredno vpliva taljenje snega v visokogorju.
11.april 1969
Po hladnem jutru se je kljub le deloma sončnemu vremenu ponekod segrelo za več kot 20 °C. V Babnem Polju se je po jutranji minimalni temperaturi –6,9 °C čez dan segrelo do pomladanskih 19,5 °C, v Kočevju z –2,6 °C na 22,3 °C, na Letališču Brnik z –3,9 °C na 20,9 ° in Črnomlju z –0,4 °C na 23,4 °C.
