Brina v eni sami minuti 
prebere kar 1874 besed

MARIBOR – Odrasel človek na zemeljski obli v povprečju prebere od 150 do 200 besed na minuto. To so rezultati svetovnih raziskav in veljajo za materinščino, medtem ko je treba tuj jezik dodobra obvladati, da se lahko vsaj približamo tej številki. Toda Slovenci imamo prav posebno dekle, ki obiskuje komaj sedmi razred Osnovne šole Tabor I v Mariboru. Brina Poropat je dopolnila komaj dvanajst let, a je minulo soboto pometla s konkurenco na drugem državnem prvenstvu v hitrem branju Hibra, ki so ga organizirali na njeni šoli. Nastopila je v mladinski konkurenci (stari od 13 do 17 let) in prepričljivo osvojila prvo mesto.

A ne samo to, dokazala je, da rosnim letom navkljub bere najmanj devetkrat hitreje od povprečnega odraslega človeka. Brina je v eni minuti prebrala neverjetnih 1874 besed in za nameček postavila slovenski državni rekord v hitrem branju. »Tekmovanje je potekalo po pravilih Svetovne organizacije miselnih športov, ki organizira tudi svetovna prvenstva v hitrem branju,« je v imenu organizatorja pojasnila Vanja Jus, vršilka direktorice EIC Univerzuma Minerva iz Maribora. Na državnem prvenstvu je nastopilo vsega 36 tekmovalcev, medtem ko jih je 175 tekmovalcev obstalo že v situ regijskih tekmovanj.

Knjiga je njena ljubezen

Brina Poropat je priznala, da je knjiga njena ljubezen. A ne edina, saj jo zanima veliko stvari. »Sodelovala bi pri vseh stvareh. Zelo rada berem, a tudi športa ne zanemarjam. Štirikrat na teden imam trening atletike. Sicer se vse bolj usmerjam v tek na dolge proge, a treniram vse discipline. Pri vseh teh obveznostih je razporeditev časa še kako pomembna. Od septembra do danes sem prebrala več kot dvajset knjig,« nam je z otroško zadržanostjo razložila učenka 7. razreda OŠ Tabor I. In priznala, da je ena izmed prebranih knjig obsegala več kot 700 strani. Njena mentorica Bojana Trunk je žarela od zadovoljstva. Ima tudi razlog, saj so njeni učenci pobrali vsa tri prva mesta v mladinski konkurenci (prva Brina, drugi Andrej in tretji Gašper).

»Sprva smo mislili, da bi hitro branje ponudili nadarjenim učencem, a je iz tega nastala kar interesna dejavnost na naši šoli. Na lanskem oktobrskem šolskem taboru se je preizkusilo 35 učencev, v skupini, ki je vadila za prvenstvo, jih je ostalo devet. Priznati moram, da smo oktobra, ko smo začeli projekt, dosegali precej nižje rezultate. Brina je začela z nekje 500 besedami na minuto. Danes jih je precej več. A tudi v hitrem branju je podobno kot drugje. Nekaj prinese talent, a je potrebno tudi garanje. Seveda bomo hitro branje nadaljevali, kar pa me najbolj veseli, je to, da bi otroci iz tega projekta kaj odnesli za življenje,« je dejala mentorica na mariborski šoli Bojana Trunk.

Da bi jim hitro branje lahko koristilo na njihovi nadaljnji šolski poti, bodisi v srednji šoli bodisi na fakulteti, se otroci zavedajo. »Kot prvo je zanimivo, kot drugo pa tovrstno znanje lahko prinese določene prednosti v življenju. V letošnjem šolskem letu sem prebral že 30 knjig, četudi je časa ob treningih karateja in obiskovanja glasbene šole za klarinet malo,« je pojasnil Andrej Banjanin, ki je na prvenstvu osvojil drugo mesto. Četudi se z vrstnico Brino ni mogel meriti, pa je dosegel zavidljivih 1141 besed. In kako poteka tekmovanje v hitrem branju? Vsak je moral prebrati tri članke, najslabši in najboljši rezultat pa sta se črtala. »Šlo je za neobjavljene članke. Enega izmed njih je posebno za to tekmovanje spisal Tone Partljič,« je dodala Bojana Trunk. Ker so bili članki tematsko zelo različni, so zahtevali visoko stopnjo koncentracije. Članke je komisija pred tekmovanjem pregledala, nato pa so tekmovalci na znak začeli skupaj brati. Ko je udeleženec prebral tekst, je dvignil roko in se je merjenje časa zanj ustavilo. »A ni pomembno le hitro branje, ampak tudi razumevanje prebranega. Zato so morali tekmovalci takoj za tem odgovoriti še na deset vprašanj o vsebini,« je še pojasnila Trunkova. Rezultat so organizatorji upoštevali le, če so pravilno odgovorili na najmanj 60 odstotkov vprašanj, tekmovalce so nato razvrstili glede na zmnožek hitrosti branja in odstotka obnove.

Da je s trdim delom mogoče ustvariti čudeže, je s tretjim mestom v svoji kategoriji dokazal osemletni Erazem Cokan Jus: »Navdušila me je mama. Sprva mi ni šlo najbolje od rok, saj sem bil med vsemi najmlajši. Zdaj je že veliko bolje, na kar sem zelo ponosen. A ni samo branje pomembno, tudi karate, judo in igranje harmonike so zame zelo pomembni.« Njegova mentorica Bojana Trunk je zelo ponosna: »Seveda bi radi nadaljevali hitro branje in se tudi naslednje leto udeležili državnega prvenstva. A ne bi rada postavljala rezultatskih ciljev, da bi bilo treba letošnji dosežek preseči.«