MARIBOR – Dobrota je prisotna v vseh nas. Človek se, to je ja jasno, rodi s srcem. A kako veliko bo, soodločajo šele življenjska razpotja.
Njegova so se že kmalu, pa saj je star šele 19 let, razlila v strugo samih presežnikov, etike, solidarnosti, enakopravnosti, človeške topline.
Svetniki so tisti, ki se nimajo za svetnike. In prav takšen je Rok Černic. Človek mora biti ponosen, da je lahko njegov rojak in njegov sokrajan. Vsi ga poznajo. Za nekatere je ta fant že prava legenda! Je pravi Štajerec in Mariborčan, doma s Tabora, njegovo srce bije – jasno – le za en klub in eno čast. Njegovo srce je zato vijolično … in res veliko! Rok seveda ni kar nekdo: bil je že ime tedna pa ime meseca na Valu 202, bil je tudi v ožjem izboru za ime leta, letos mu je Borut Pahor podelil celo prestižno priznanje za naj prostovoljca leta 2015!
Da jim bo topleje
Izvedeli smo, da so za njim že vsaj štiri udarne humanitarne akcije in še kakšnih deset manjših. Lani, denimo, se je za pomoč, ki jo je pred časom prejel, zahvalil tako, da je podaril veliko količino hrane tistim, ki so jo potrebovali. »Veste, tudi jaz sem potreboval že podobno pomoč,« je govoril najstnik več kot odraslo. »Ko je doma zmanjkalo za položnice in hrano, so nam priskočili na pomoč dobri ljudje in tega ne mislim pozabiti!«
Nazadnje je zbiral sredstva za ubogo sedemletno Lano Beranič, dražil zanjo dva nogometna dresa, enega od vratarja Handanovića, drugega pa od obetavnega Jankovića, ki je medtem sicer že zapustil Maribor, ter zbral najmanj 1400 evrov – za skorajšnjo operacijo dekličinih stopal.
Svetniški Rok pa se zlepa ne ustavlja in nikakor ne popušča pri svoji dobrodelnosti. Ob predvčerajšnjem dnevu brezdomcev je podaril kar 1200 parov nogavic ter s tem poskrbel, da bo prihajajoča zima za mariborske brezdomce vendarle toplejša.
»Na dan brezdomcev se je odzval tudi prav poseben Gospodič. Z velikim G. In obul kar 1200 brezdomskih nog. Kar pomeni, da je dejansko kupil 2400 nogavic! Hvalaaaa, Rok!« so se mu zahvaljevali.
Izjemni zbiratelj
Na dan, ko sta se pomerili reprezentanci Anglije in Slovenije, smo dobrega fantiča seveda morali prestreči. Zanimalo nas je, kakšen je pod kožo. »Pod njo smo, verjemite, prav vsi enaki!« se je hipoma nasmehnil ta strastni zaljubljenec v to globalno nogometno igro. Ki osrečuje – tako kot Rok.
Tudi sam ga rad igra. In še raje navija za njegove izpod Pohorja. Prav nobene tekme ne zamudi. »Na tekme sem hodil že z očetom, pozneje sem tudi treniral, nato pa se je na žalost vse podrlo in ustavilo zaradi zdravstvenih težav, ki pa mi navdušenja do te igre seveda niso mogle vzeti,« je pripovedoval naš mladi Mariborčan. Ter polagoma nadaljeval: »V življenju sem šel skozi najrazličnejša obdobja, nekatera so bila nadvse težka, zato je bil mariborski nogomet zame kot najstnika velikanska uteha. Ne, nisem si predstavljal življenja brez tega kluba, nogometnih tekem in same igre …«
Če že ni mogel vedno brcati, je začel zbirati. »Vse, kar je povezano z NK Maribor!« je odločno pristavil Rok. »Menda imam celo največjo zbirko njihovih dresov, kopačk, žog, slik, literature, šalov, medalj, značk, zastav, rokavic,« je našteval, vse, vse ima! »Pa saj marsičesa še klub nima!« je dodal.
Predvsem je ponosen na svojo kolekcijo kakšnih 120 dresov. Pa ne kar kakšnih. Prvič, moral ga je nositi vijolični bojevnik, ter, drugič, nositi in preznojiti ga je moral – na tekmi! To so namreč uradni oziroma tako imenovani matchworn nogometni dresi.
»Žal ne vem, kdo ga je nosil, toda v svoji zbirki imam celo enega z začetka sedemdesetih let prejšnjega stoletja,« se je pohvalil srčni Rok. Svoj zaklad, na katerega je tako ponosen, je bogatil s pomočjo priložnostnih del, štipendije in babice Herte, »za NK Maribor lepim tudi plakate po mestu in si še kaj prislužim«!
NK Maribor in dobrodelnost
Rok Černic je že od nekdaj rad pomagal. Spominja se, kako so že v osnovni šoli zbirali za Unicef pa za Karitas, za otroke in za revne. Ker mu je tovrsten posluh že kmalu zatem spolzel v kri, je bilo le še vprašanje časa, kdaj bo slednjič združil obe svoji ljubezni – NK Maribor in humanitarnost. Zato je začel že kmalu v dobrodelne namene dražiti prav te nogometne drese.
Najbolj ponosen pa je na tistega, ki ga je Marcos Tavares nosil v ligi prvakov na tekmi proti nemškemu Schalkeju. Prvič, ker je imel mariborski kapetan dopinško kontrolo in je vse potrebno po tekmi opravil šele ob pol dveh zjutraj, Rok pa ga je vse do takrat neumorno čakal zunaj pri minus treh stopinjah, in drugič, ker je prav ta dres potem na dražbi dosegel lepih 700 evrov, ki jih je Rok potem hvalevredno doniral pomoči potrebnim.
Pravzaprav ni več meseca, ko ne bi Rok izpeljal kakšne – dobrodelne akcije. Katera bo naslednja, pravi, »še nea vem«! Ve pa, kje bo že to soboto. Prišel bo k žabarjem v Ljubljano. Na večni derbi med Olimpijo in Mariborom. In tudi tokrat se bo dobri Mariborčan do Stožic veselo odpeljal z novinarji, med njimi tudi radijcem Matejem Štrafelo, »s katerim ne zamudiva prav nobene tekme«!
