LJUBLJANA – Od tragične prometne nesreče v Novem mestu, v kateri je po trku s pijanim voznikom umrl 18-letni Lenart Krevs, še ni minil niti teden dni, od smrti Litijank, 20-letne Adele Delić in 19-letne Petre Lepičnik, na šmartinki v Ljubljani pa le mesec in pol (voznik Peter Vodenik je pobegnil in si nato sodil sam), ko je Slovenijo doletela nova tragedija. Tudi tokrat je za smrt dveh mladih deklet, 19-letnih Klare Casagrande in Mie Straus, kriv neodgovoren šofer, v tem primeru 35-letni voznik črne alfe 156 karavan Dean Stanko.
»Ta zgodba je tako tragična, da še takšnih filmov ne delajo,« ves pretresen od nesreče pravi eden od članov uprave taborniškega društva Rod Bičkova skala. Dekleti polni energije, ki sta kljub mladosti že točno vedeli, kaj želita početi v življenju, in sta zato imeli natančno začrtano pot, sta veljali za zelo aktivni in priljubljeni tabornici. V ponedeljek popoldne sta se na sedežu Bičkove skale, ki je od prehoda za pešce, kjer se je pozneje zgodila tudi tragedija, oddaljen le nekaj metrov, udeležili sestanka. »Velika večina nas je bila še v taborniški hiški, ker smo imeli tri različne sestanke. Eden se je prej končal in rezultat tega, ker se je prej zaključil, je bilo to,« pravi drugi član omenjenega društva, ki se prav tako ni želel izpostavljati, saj »vsi delamo za enega in eden za vse«. Tako Mia kot Klara sta bili tako v ožjem vodstvu taborniškega rodu, saj sta bili vodnici voda tabornikov v starosti od 12 do 16 let. »Mia je bila tukaj od otroških let oziroma 10 let, Klara pa malo manj, tako da sta obe šli skozi fazo, da sta bili članici v vodu, potem pa sta napredovali,« njuno pot pri tabornikih opiše član društva in ob tem s solzami v očeh dodaja: »Mi smo vsi tako narejeni, da radi drugim pomagamo. Onidve sta bili pa sploh v tem še toliko bolj. Sta dajali celega človeka v to, da sta poskušali vzgojiti dobre državljane.«
Zato ob tem ni nič čudnega, da sta se odločili, da bosta tudi po študiju vedno pomagali ljudem: Klara je študirala medicino, Mia pa defektologijo. Poleg tega je Klara, ki je sicer uradno bivala v Izoli, v Ljubljani pa v študentskem domu, odraščala tudi v zelo veliki družini. Mia je živela v Ljubljani, z bratoma, ki sta prav tako tabornika. »Ironija je še večja, saj je njen mlajši brat v Klarinem vodu,« dodaja sogovornik. Ponedeljkovega večera skupaj z drugimi člani taborniškega društva nikoli ne bo pozabil.
Usodno prečkanje prehoda za pešce
Dekleti sta po sestanku odšli proti bližnji avtobusni postaji mestnega prometa, kamor naj bi okoli pol devetih zvečer pripeljala številka 14. Tragedija se je zgodila na bližnjem prehodu za pešce, kjer je vanju, ko sta bili že na zadnji tretjini zebre, z veliko hitrostjo trčil 35-letni Ljubljančan, ki je pripeljal po Slovenčevi od obvoznice proti Tolstojevi. »Eden od naših je poklical policiste. Naša bivša članica Simona, ki je takrat slučajno šla mimo in je doštudirala medicino, pa je še pred prihodom reševalcev takoj priskočila na pomoč,« pravi član taborniškega društva. »Zvečer smo bili skupaj s starši do konca v bolnišnici. Od tam smo skupaj odšli okoli druge ure, ker je osebje reklo, da ne bo nič novega. Več upanja smo imeli, da bo Klara preživela, saj je bilo pri Mii hujše zdravstveno stanje. Mia je umrla ob štirih zjutraj, okoli enajste ure dopoldne še Klara.« In dodaja: »To nista bili dve avši, ki brezglavo letita čez cesto. To sta bili odgovorni osebi. Če bi za koga moral dati roko v ogenj, sta to prav onidve.«
Od okoliških prebivalcev smo sicer slišali, da je ta odsek Slovenčeve ceste, kljub temu da je prehod za pešce precej pregleden, zelo nevaren. Nekateri vozniki ne ustavljajo niti mamicam z vozički. Tudi omenjena člana taborniškega društva sta nam povedala, da je moral voznik precej pospešiti in da bi bilo na tem odseku dobro imeti ležeče policaje. »Glede na to, da sta bili tabornici, sta znali oceniti razdaljo. Očitno je bila hitrost tista, ki je bila zanju usodna,« še pravi eden izmed tabornikov.
Vrnil se je po tablico
To je pozneje v pogovoru potrdila tudi priča ponedeljkove tragedije, ki bi ga lahko označili za pravega heroja. »V tej situaciji sem naredil tisto, kar je bilo prav. S psom sem šel čez cesto in on je iz smeri ljubljanske obvoznice proti centru pripeljal zelo hitro. Slišal sem, da je nekaj zaropotalo, in sprva sem mislil, da je oplazil avtomobil,« začne razlagati stanovalec bližnjega bloka. Takoj je šel pogledat, ali se je zgodila kakšna nesreča, saj mu je povzročiteljev avtomobil še dobro ostal v spominu. Nato je sledil grozljiv prizor, ki mu bo zagotovo še dolgo kratil spanec. Videl je namreč, da na cesti ležita dve dekleti, bili sta tri metre narazen, obe sta ležali na levem boku. »Pol metra od prve punce je bila avtomobilska tablica. Trudili smo se, da bi pomagali, čeprav sta bili negibni. Medtem ko se je nabralo kar nekaj ljudi, je nekje iz teme prišla ta oseba, za katero se je izkazalo, da je povzročila nesrečo, in pobrala tablico, jo skrila pod majico in hotela zbežati,« je dejal očividec. »To je bilo deset minut po trku, in ko smo to opazili, so ga ljudje obkolili, a nihče ga ni hotel prijeti. Svojega psa sem dal enemu fantu in sem ga prijel, pripravil pest, da bi ga morda udaril, če bi hotel zbežati. Vmes je rekel, da ne bo nikamor zbežal in da je itak hotel samo prijaviti. Zame je to svojevrstno priznanje krivde.«
V času, ko sta čakala na policijo, je pri njem zavohal alkohol, prav tako se mu je vseskozi poskušal izmakniti. Prisebno ravnanje občana oziroma občanov so pohvalili tudi na ljubljanski policijski upravi: »To, na kakšen način so ukrepali, zares, kapo dol!«
Po treh urah izpuščen
Ko sta dekleti umrli zaradi ran, je bil Stanko že zdavnaj izpuščen. Pravih pripornih razlogov policisti kljub povzročeni grozi očitno niso našli in ga že ob polnoči izpustili. Pa čeprav je Dean Stanko vozil neregistrirano alfo 156 – to vozilo neke radovljiške lastnice je bilo prodano za dele, kot smo izvedeli, prepis pa sploh še ni bil narejen – brez veljavnega vozniškega dokumenta, za nameček pa še napihal?! Test alkoholiziranosti je potem pokazal, da je vozil opit in nad dovoljeno mejo alkohola v krvi. Še vedno pa ne dovolj za treznjenje v policijski celici: neuradno je napihal sicer 0,3 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka (dovoljeno je 0,24, še izraženo v promilih: 0,625 promila oz. 0,625 grama alkohola na kilogram krvi – dovoljeno 0,5 promila). Neuradno so mu policisti odvzeli še kri in urin; rezultati pa še niso znani.
Zakaj že na prostosti? »Ker ni ponovitvene nevarnosti!« nam je povedal izkušeni pravnik.
Vsekakor pa Stanka čaka kazenska ovadba, tako zaradi opustitve poškodovanih kot tudi zaradi nevarne vožnje v prometu. Za prvo ga lahko doleti do pet let zapora, za drugo pa do 12 let.
Težave z alkoholom
In kdo sploh je ta 35-letni Dean Stanko, kdo je torej ta oseba, ki je v ponedeljek zvečer kosila po naših cestah? Izvedeli smo, da je iz ločene družine in da menja avtomobile kot lastne spodnjice. Jih preprodaja? smo premišljevali tam na stopnišču pred njegovim vhodom. »Nekoč sem ga že prijavila policistom zaradi tega!« je pribila upravnica obeh stanovanjskih blokov na Černetovi 7 v ljubljanski Šiški. Na Černetovi je tudi Plečnikova cerkev sv. Frančiška, športni park ŽAK pa je le čez železniško progo. Dean Stanko naj bi imel tudi precejšnje težave z alkoholom. Zadnje čase naj bi delal, smo še izvedeli, kot natakar v očetovem bifeju.
Tedaj pa je z vrat, nadstropje nižje, nekoliko prestrašeno pokukala Ivica Bečan. »Seveda ga poznam, kaj ga ne bi?!« je rezko vzkliknila. »Ni dolgo, kar je ponoči, ob okoli ene zjutraj, tako močno udaril po mojih vratih, da sem v postelji kar v luft skočila!« Ker se je zbala, da ji bo vrata snel in uničil, je šla do njih. »Še enkrat trešči po njih, pa te bom!« mu je srdito zabrusila. Dean je bil pijan, »pijan kot macola«, je dejala gospa Ivica. »Potem pa se je opotekel naravnost name,« se je spominjala. »Babica moja!« naj bi jo zatikajoče pobožal po njeni duši. Ivica pa se je razhudila: »Pojdi se srat! Najdi si drugo babico!« Tudi drugi niso imeli nič lepega povedati o njem, »že od nekdaj je tak, že od nekdaj«, je večkrat ponovila Ivica. Kaj več ni vedela o njem, »saj nobenemu ne odpira svojih vrat, še policistom ne!« Tedaj se je zazrla kvišku: »O, Marija, kolikokrat so že bili tu!« Ivica, kot pravi, noče imeti nič z njim. Tudi drugi ne. S prstom so raje pokazali na štekarje, ki da jih je razbil, pa na kontejner zunaj, ki da ga je zažgal.
Njegova mati, ki menda živi na ljubljanskih Fužinah, naj bi pred 20 leti odkupila to stanovanje. V njem je do pred dveh let še živel s partnerico, s katero ima tudi majhnega otroka. Ivica se je z grozo spominjala tistih dni: »Kolikokrat jo je pretolkel. Kolikokrat je vsa zlasana tekala po stopnišču navzdol. No, pa saj je potem zbežala od njega ...«
»O, Marija, saj res, kdaj pa sem ga nazadnje videla?« je pomislila gospa Ivica. Ni natančno vedela, tudi upravnica ne. »Veste, pozno je prihajal, pozno odhajal ...«
Na radiu so se zaslišala poročila. Ivica Bečan je zvišala glasnost. Skoraj bi jo sesulo, ko je zaslišala, da sta obe dekletci mrtvi. »Marija sveta!«
Lani dvakrat pobeg s kraja nesreče
Lani so prometniki obravnavali dve smrtni nesreči s pobegom in ju tudi preiskali, torej našli pobegla voznika. Prvi primer so popisali 26. avgusta v Železnikih, ko je voznik renaulta 19 podrl 53-letno kolesarko in odpeljal naprej, ženska pa je med prevozom v bolnišnico umrla. V lovu za brezvestnežem so bili nato 15. novembra, in sicer v Mariboru. Tam je voznik peugeota 206 v Studenški ulici trčil in prevozil 59-letnega Štajerca in s prizorišča pobegnil ter možakarja pustil umreti na cestišču.
Dean Stanko neuradno
Kot smo neuradno izvedeli, Dean Stanko pravi, da je bilo cestišče mokro, da je malce prehitro peljal, ko pa se je zgodilo, kar ni vedel, kaj naj stori. Neuradno smo še izvedeli, da je bil v takšnem šoku in strahu, da je pač pobegnil. Prav tako naj bi se v bližini ustavil – v Vodovodni ulici – ter se zatem vrnil na kraj nesreče, tam pa našel tablico, za katero ni vedel, da je nima. Menda naj bi jo potem blizu prizorišča nesreče našel na tleh, jo pobral in začel brezglavo bežati. Občani so ga potem prijeli.
