Brez denarja bo obkrožil svet

O tem, da bo prevandral svet, je sanjaril že dolgo. »Pravzaprav že odkar pomnim,« se nasmehne. »A zaradi obveznosti doma in v službi na potovanju nikoli nisem bil dlje kot en mesec, zato sem se počutil utesnjenega. Nato sem si decembra lani obljubil, da bom začel poslušati svoje srce in šel okoli sveta. Od tistega trenutka, ko sem se to odločil, so minili še štirje meseci, da sem res odšel.«

Eno leto brez denarja

Sloveniji je pomahal v slovo 24. maja. »Se pravi, da sem na poti natanko šest mesecev in devet dni. Za zdaj potujem samo po Veliki Britaniji – trenutno sem na Škotskem –, ampak geslo mojega projekta je hiti počasi, zato bom na tej destinaciji ostal vsaj še nekaj časa.«

Žan si je namreč zadal poseben cilj: »Eno leto življenja v Veliki Britaniji brez denarja,« pogumno pove. Ta projekt se bo iztekel julija prihodnje leto. »Moj namen je ljudem dokazati, da za svoje sanje ne potrebujemo denarja. Vse, kar v resnici rabimo, je odločitev. Vsi lahko počnemo, kar koli si želimo, le verjeti moramo v to!«

Ko se je odpravljal na pot, je imel na računu 1800 evrov. »A po dveh mesecih sem se odločil, da se za eno leto odpovem denarju in se posvetim drugim zadevam,« še enkrat poudari. No, od nečesa vendarle mora živeti. »Seveda, preživljam se kot prostovoljec (tako imenovani wwoofer). Občasno delam tudi na organskih farmah. Priznam, če je treba, pogledam v smetnjake supermarketov, saj se tam najde ogromno biološke hrane, ki je še vedno užitna. Velikokrat z njo ni nič narobe, samo ljudje jo meni nič, tebi nič zavržejo. Včasih pa si izberem restavracijo, kjer bi rad obedoval, in nato stopim do osebja in povprašam, ali lahko kaj postorim v zameno.« Največkrat spi v šotoru. »Včasih pa mi posteljo in zajtrk odstopijo domačini.«

Peš in z avtoštopom

Žan je tudi vegan, kar pomeni, da jé le hrano, ki je izključno rastlinskega izvora (to pomeni, da ne uživa niti mesa niti jajc ali sira in drugih mlečnih izdelkov). »Po izobrazbi sem slaščičar, čeprav sem se vpisal tudi na šolo za živilskega tehnika. A šolanja nisem končal, saj bi moral govoriti in pisati o tem, kako ubiti žival, kako jo pripraviti na zakol... Tega preprosto nisem mogel,« razloži 26-letnik.

V London je priletel iz Trsta. »Od takrat javnega prevoza ne uporabljam več,« pove. »Potujem z avtoštopom, predvsem pa odkrivam in raziskujem škotske lepote kar ob hoji. Ta mi pomeni svobodo.«

Čeprav bi morda mislili, da je pri njegovem projektu najbolj naporno to, da nima denarja, pravi, da ni tako. »Najtežje mi je, ko po določenem času stkem res dobra prijateljstva, potem pa moram dalje. A sem se z vsakim premikom naučil, da bomo v življenju vedno srečevali ljudi. Z vsemi ne bomo ostali v stiku, a s tistimi pravimi se bomo zagotovo še srečali.« In še enega trenutka, ko mu je bilo zares težko, se spomni: »Ko sem kar naenkrat dobil strašen zobobol! Ker nisem bil v bližini nobene zobozdravstvene ordinacije, sem si v nekem momentu želel samo še nazaj domov, a sem hitro spremenil mnenje.«

Kljub vsem preizkušnjam – na koncu našega pogovora še enkrat poudari Žan – je bila odločitev, da pusti službo in uresniči svoje sanje, najboljše, kar se mu je zgodilo v življenju.

Spremljajte ga na blogu

Žan Rebolj o dogodivščinah na potovanju piše tudi dnevnik, ki ga redno objavlja na svoji spletni strani travel-fairytale.eu. »Tam lahko bralci izvedo vse, kar jih zanima o meni, vključno s tem, katere bodo naslednje destinacije, ki jih bom obiskal. Načrt poti namreč nastaja sproti.« Včasih si izberem restavracijo, kjer bi rad obedoval, in nato stopim do osebja, ali lahko kaj postorim v zameno.