Lani, v enako predbožičnem pričakovanju, sem se spomnil pisanja, ki je bilo v Novicah priobčeno decembra davnega leta 1995. Ko je pod naslovom Božiček živi! vaš in naš časopis prinesel dopisovanje med vsega osemletno Virginio in glavnim urednikom britanskega dnevnika Sun iz še veliko davnejšega leta 1897. Dekletce, ki so jo nekateri prijatelji prepričevali, da Božička sploh ni, je iskalo odgovor: »Očka mi pravi, da je tisto, kar piše v Sunu, vedno res. Zato mi prosim vi povejte, ali je Božiček?«
In domala enako vprašanje mi je te dni v pisemcu, ki ga je spisala gospa Marija iz Metlike, zastavila njena vnukinja Pia. Ker je tisto, kar piše v Novicah, tudi resnično. Pomagam si kar z besedami
Sunovega urednika, ko je odgovarjal mali Virginiji: »Pia, tisti, ki trdijo, da Božička ni, nimajo prav. Ker verjamejo le tisto, kar vidijo, kar lahko s svojim malim duhom dojamejo. Božiček je! Tako zanesljivo obstaja, kot obstajajo ljubezen, velikodušnost in zvestoba. Kako mračen bi bil svet, če ne bi bilo Božička! Potem ne bi bilo ne vere ne upanja, ničesar, kar življenje naredi še znosno. Pia, lahko bi sicer babico prosila, naj gre jutri na sveti večer ven in poskuša Božička ujeti. A ga ne bi niti videla. In kaj bi to dokazovalo? Da vse najpomembnejše stvari ostajajo zvečinoma nevidne. Pa kljub temu obstajajo. Kajti kar koli že vidiš, nikoli ne vidiš vsega. Denimo Božička, ki živi in bo večno živel. Celo čez desetkrat deset tisoč let bo tu, da bi otroke, kot si ti, in vsa odprta srca napolnjeval z radostjo in z upanjem.«
Obiskal bo tudi 14-mesečnega Viljema Julijana, o katerem pišemo danes. Zdravniki mu dajejo še vsega nekaj mesecev življenja, v njem se je naselila neozdravljiva bolezen. Božiček mu bo jutri zvečer prinesel upanje. Drobceno iskrico upanja. Malčku in Božičku sta ljubeča mamica in očka postavila in okrasila smrečico, zavedata se, da je to nemara njihov zadnji skupni božič. A vendarle upata. Upanje je hrana ljubezni. Upamo vsi. Z upanjem je življenje znosnejše.
Zato, draga Pia in mali Viljem Julijan, z njima pa vsi ljudje odprtega srca, verjemite v Božička. Pa četudi ga jutri nemara ne srečate. Če ne bo našel sreče, bo prinesel vsaj upanje.
