Bolnišnica brez denarja, zdravil le še za 14 dni

JESENICE – V jeseniški bolnišnici so včeraj opozorili, da so dobaviteljem dolžni štiri milijone evrov, zaradi neplačila več sto tisočakov pa so ta teden že izgubili največjega dobavitelja zdravil in zdravstvenega materiala. Na eni strani torej preplah, na drugi pa podatki, javno objavljeni na portalih e-uprava in Ajpes, ki jasno povedo, da se je lani med desetimi najvišjimi plačami funkcionarjev, zaposlenih v javnem sektorju, pogosto znašla plača strokovne direktorice jeseniške bolnišnice Sandre Tušar. V povprečju je lani zaslužila 6147 evrov bruto na mesec.

Zbranim novinarjem je vodstvo bolnišnice včeraj pojasnilo, da se s hudimi finančnimi težavami soočajo, ker jim Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (še) ni izplačal 1,3 milijona evrov. Bolnišnica dobaviteljem dolguje kar štiri milijone evrov, od tega je 2,8 milijona že zapadlih obveznosti. Ker največjemu dobavitelju, podjetju Kemofarmacija, dolgujejo več sto tisočakov, jim je podjetje v torek ustavilo dobavo (enako je ukrepalo proti izolski bolnišnici). Polovice zdravil, ki jih dobavlja Kemofarmacija, pa ni najti pri drugih dobaviteljih na slovenskem trgu, je poudarila Sandra Tušar.

Dobavitelj ustavil preskrbo z zdravili in drugim materialom

Kot je dejal direktor bolnišnice Igor Horvat, imajo še za 600.000 evrov zalog, kar bi po grobi oceni zadostovalo za kvečjemu 14 dni. Kaj bo potem, ne vedo, rešitev pa na Jesenicah vidijo v prerazporejanju denarja iz drugih zdravstvenih ustanov. »Zdaj pričakujem, da bodo pogledali, ali imajo druge bolnišnice presežek denarja. Ti presežki obstajajo,« je prepričan direktor bolnišnice, ki je skupaj s Tušarjevo še opozoril na neenakomerno financiranje bolnišnic. Ravno zaradi tega so splošne bolnišnice v izgubi, terciarne ustanove pa imajo presežek denarja, je dejal Horvat.

Hkrati so poudarili, da so prvi v nizu zdravstvenih ustanov, ki jim je dobavitelj ustavil preskrbo z zdravili in drugim materialom, verjetno pa bodo podobni ukrepi dobavitelja sledili še pri ostalih dolžnikih. »Če se bo ta trend nadaljeval, se lahko pojavijo motnje z ostalim zdravstvenim materialom. Znižanje cen zdravstvenih storitev in posledično slabšanje likvidnosti lahko v zelo kratkem času privedeta do izvršbe posameznih dobaviteljev. Vsi prihodki bolnišnice bodo od tistega trenutka namenjeni za poplačilo izvršbe, kar pomeni, da ne bo ne plač za zaposlene ne dovolj denarja za zdravila ne za zdravstveni material. Takrat lahko bolnišnico le še zapremo,« je dejal direktor.

Med zaposlenimi se je o težavah, v katere je zabredla bolnišnica, že kar dolgo govorilo, razširil pa se je tudi glas, da ne bo denarja za februarske plače. »Opravljeno delo bo treba plačati,« je na vprašanje, ki te dni vznemirja okoli 600 zaposlenih v jeseniški bolnišnici, odgovoril Horvat in podčrtal, da bodo morali postrgati vsa sredstva, da bodo marca sploh lahko zagotovili plače.

Bodi nižali najvišje plače?

Na naše poizvedovanje, ali nameravajo v taki finančni situaciji poseči tudi v najvišje plače, ki jih zaposlenim izplačuje bolnišnica, pa je dejal: »V preteklih letih smo racionalizirali dežurstva in nižali izplačila na vseh ravneh.« Podatki, objavljeni na portalih e-uprava in Ajpes, pa, denimo, prikazujejo, da se je plača strokovne direktorice Sandre Tušar lani gibala med 4538 in 6814 evri. Tako se je lani kar šestkrat uvrstila med deset najbolje plačanih funkcionarjev v javni upravi.

V oči padejo tudi podatki, prav tako objavljeni na portalu e-uprava, iz katerih je mogoče razbrati, da Tušarjeva ni bila najbolje plačana v Splošni bolnišnici Jesenice – najvišjo mesečno plačo, torej 8980 evrov bruto, so neznanemu prejemniku izplačali avgusta lani.