Bolni Bavčar počil zdravega merjasca?

LJUBLJANA, MARKOVEC – Eden najbolj znanih slovenskih poslovnežev, ki so na koncu postali obsojenci, znova vzbuja pozornost javnosti. V ponedeljek pod večer se je Igor Bavčar odpravil v ljubljansko četrt Moste, da bi v dvorani Partizan Moste metal na koš s svojimi tovariši iz košarkarske ekipe Old Boys. Nato je nastal posnetek, ki srčnega bolnika kaže v športni luči: podobe Bavčarja, ki skače pod obročem kot najstnik, eksplozivno poda žogo za protinapad ter se vmes sprehaja od koša do koša, so razjezile ljudi. Na spletnih straneh so natrosili stotine komentarjev. Taisti obsojenec, ki so mu odložili prestajanje kazni zaradi hude – kaj hude, smrtno nevarne – bolezni angina pektoris, zdaj lahko igra košarko dobrih devet mesecev pred tem, ko mu bo zastarala kazen!

Spomnimo, Bavčar je bil na začetku meseca na ponovljenem sojenju v razvpiti aferi Istrabenz obsojen na pet let zapora zaradi pranja denarja. To je sicer dve leti manj kot na prvem sojenju v isti zadevi, v kateri pa pravnomočni obsodbi navkljub (ki jo je vrhovno sodišče pred letom dni razveljavilo in vrnilo v ponovno sojenje) nikoli ni odšel na prestajanje zaporne kazni. Takrat je njegova zdravnica Metka Zorc zatrjevala, da je Bavčar na smrt bolan in da bi bil odhod v zapor lahko zanj usoden. Smrt za rešetkami pa je bila tveganje, ki se mu je uspešno izognil. Do torka, ko je njegovo igranje košarke videla vsa država.

Košarka ni
zmerna aktivnost

Govorili smo z mladeničem, ki je Bavčarja prestregel med igranjem košarke. Tadej pravi, da je šel mimo telovadnice, ki je kanček skrita, a vendarle dostopna tudi z javne površine: »Šokiran sem bil in dejal sem si, da to moram posneti. Tudi moja mama je srčna bolnica, pa se še zdaleč ne počuti tako dobro. Ne veš, ali bi se jokal, smejal ali postal baraba,« je Tadej pojasnil ozadje posnetka, ki je razburkal slovenske strasti. Vzel je telefon v roke in posnel nekaj športnih kadrov, ki so zasejali seme dvoma o resnosti Bavčarjeve bolezni – je res tako hudo bolan, da ne more v zapor, košarko pa lahko igra?

Februarja lani naj bi bil operiran v izolskem Medicorju, po besedah Zorčeve mu je operacija rešila življenje. A na svežih posnetkih igre z žogo ni opaziti sledi hudo napredovale bolezni srca, ki je še lani pretila njegovemu življenju. Zorčeva je za televizijo povedala: »Po preboleli angini pektoris svetujem zmerno aktivnost. Košarke sigurno – ne!« Tudi drugi zdravniki opozarjajo, da je košarka precej eksploziven šport, v katerem se igralci borijo; temu primerni so napori. Ter da ni zmerna telesna aktivnost, če se ne igra resnično rekreativno.

O tej resnični rekreativnosti smo se kanili pogovoriti s srčnim bolnikom in ljubiteljskim košarkarjem Bavčarjem, čigar športne strasti so znane iz let njegovih javnih nastopov, ko je bil še poosamosvojitveni ljubljenec taiste javnosti, ki se zdaj zgraža; poleg tega, da je igral košarko, je bil nogometni vratar, je ljubitelj muharjenja, predvsem pa je v marksistično-socialističnih temeljih nekdanjega voditelja Josipa Broza - Tita lahko zaznal to, kar je zaznamovalo njega tudi zatem, ko je postal poslovnež – strast lovca. Tolikanj, da njegova gozdna hiška honka, narejena po vzorcu finskih lesenih hiš, stoji globoko v gozdovih nedaleč od Lovišča s posebnim namenom Jelen.

O gostih v revirju ne govorijo

Odpravili smo se torej v Markovec, nedaleč od Starega trga pri Ložu; tam, kjer so oznake za Veliko Krpanovo pot, domuje Bavčar v svoji leseni hiški, slovenska zastava plapola s hiše osamosvojitelja. Vidni so znaki, da se Bavčar zadržuje tod naokrog: zapornica na njegovi ograji je odmaknjena, temen range rover (taisti, ki je dva dni poprej popeljal Bavčarja na košarko v Moste) je parkiran pred hišo, a zvonec odzvoni v prazno.

Nekaj kilometrov od Markovca je grad Snežnik, tik ob njem pa lovska koča; v tem revirju naj bi Bavčar – zaradi bližine njegove hiške – pogosto gostoval, po naših navedbah tudi po naporni operaciji srca. Informatorji so dodali, da naj bi prav po srčni operaciji Bavčarjeva cev v večna lovišča poslala okoli 60 kilogramov težkega merjasca. A Anton Marinčič, vodja lovišča Jelen, je na vprašanje, ali je Bavčar tam gost, sprva odvrnil: »To je stvar, ki je naša skrivnost. O gostih ne govorimo, sploh pa ne o takih.« A je pozneje zanikal informacije nekaterih virov, da je Bavčar tudi zdaj reden gost lovišč. Marinčič je namreč pojasnil, da je hodil k njim v lov pred časom, zdaj pa menda že dlje ni njihov gost. Sicer pa poznavalci pojasnjujejo, da so dolgi – individualni ali skupinski – pogoni ter pohodi po snežniških gozdovih prav tako fizično naporni, a da je možnost počitka vendarle večja kot pri košarki, kjer igra teče ne glede na kondicijo.

Košarkar Bavčar je vzbudil tudi zanimanje pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča, ki je na televiziji pretil, da bodo letele glave, če bo primer Bavčar čez dobrih devet mesecev zastaral. Če bo šlo zgolj za vljudnostne fraze ministra, s katerimi je ogorčenim državljanom sporočal, da je na njihovi strani, bo zgražanje ljudi nad tem, da obsojenca, ki mu je krivda dokazana, pravna država ne more spraviti za zapahe, še toliko večje. Ah, pravica skazica …